<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Upravljanje večstanovanjskih stavb</dc:title><dc:creator>Cencič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlahek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravljanje večstanovanjskih stavb</dc:subject><dc:subject>etažna lastnina</dc:subject><dc:subject>solastnina</dc:subject><dc:subject>upravnik</dc:subject><dc:subject>pogodba o medsebojnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>stroški upravljanja</dc:subject><dc:subject>rezervni sklad</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga predstavlja upravljanje večstanovanjskih stavb, tako tistih, ki so v etažni 
lastnini, kot tistih, na katerih etažna lastnina ni vzpostavljena. V obeh primerih se oblikuje 
solastninsko razmerje, vendar za skupnost etažnih lastnikov veljajo nekatere posebnosti, ki se 
bistveno razlikujejo od klasične skupnosti solastnikov. 
Večstanovanjske stavbe so veliki bivalni kompleksi, v katerih se oblikujejo številčne skupnosti, 
katerih bistvena naloga je upravljanje skupnih delov. Ker pa je ob velikem številu članov in 
njihovih različnih interesih težko vzpostaviti učinkovito upravljanje, še posebej če ob tem 
upoštevamo še socialno raznolikost, je nujno, da so razmerja znotraj skupnosti in upravljanje 
večstanovanjskih stavb tudi pravno regulirana. Ker so norme Stanovanjskega zakona večinoma 
dispozitivne narave, lahko etažni lastniki s pogodbo o medsebojnih razmerjih določijo tudi 
drugačna pravila upravljanja. Za učinkovitost upravljanja pa ni dovolj le zakonska ureditev, 
ampak tudi aktivno sodelovanje etažnih lastnikov, tudi v primeru, ko je v večstanovanjski stavbi 
imenovan upravnik, ki skrbi samo za izvrševanje sprejetih odločitev s strani etažnih lastnikov 
in ne prevzema odločanja namesto njih. Etažni lastniki se morajo zavedati, da imajo ob 
lastninski pravici na posameznem delu tudi obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati do skupnih 
delov. V skupnem interesu morajo skrbeti za ohranjanje in zagotavljanje funkcionalnosti stavbe 
kot celote. Ravno zaradi skupnega interesa je lastninska pravica posameznega dela omejena in 
je lastnik ne more izvrševati v polnem obsegu.
Obe ureditvi, splošna in posebna, pri upravljanju temeljita na razlikovanju med posli rednega 
upravljanja in posli, ki presegajo redno upravljanje. Od kvalifikacije konkretnega posla je 
odvisno kako složni morajo biti (so)lastniki pri odločanju, če želijo sprejeti posamezen sklep. 
Posebnost pravne ureditve večstanovanjskih stavb v etažni lastnini je prav v uveljavitvi posebne 
kvalificirane večine.                                                                                                        
Upravljanje ustvarja tudi skupne stroške in bremena, ki se v osnovi med etažne lastnike delijo 
v sorazmerju s solastniškimi deleži. Za učinkovito in kontinuirano upravljanje je tudi 
pomembno, kdaj so sredstva za izvedbo poslov zagotovljena, zato zakon v večjih skupnostih 
zahteva oblikovanje rezervnega sklada, ki poskrbi, da se sredstva zbirajo vnaprej z določenim 
namenom.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-14 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97809</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78477</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15890769</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
