<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mariologija v spisih prof. dr. Antona Strleta: štiri verske resnice o Mariji</dc:title><dc:creator>Pišek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štrukelj,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Anton Strle</dc:subject><dc:subject>mariologija</dc:subject><dc:subject>verske resnice o Mariji</dc:subject><dc:subject>Marijino božje materinstvo</dc:subject><dc:subject>Marijino brezmadežno spočetje</dc:subject><dc:subject>Marijino vedno devištvo</dc:subject><dc:subject>Marijino vnebovzetje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se posveča mariologiji v spisih božjega služabnika Antona Strleta. Glavni vir so bila skripta prof. Strleta Mariologija I, napisana kot študijsko gradivo slušateljem na Teološki fakulteti in izdana leta 1964. Vsebina je podkrepljena z glavnimi teološkimi deli o dogmatiki; s Koncilskimi odloki drugega vatikanskega koncila ter Katekizmom Katoliške Cerkve. Vsebuje tudi misli znanih teologov, ki so se, oziroma se še, posvečajo mariologiji, kot so Hans Urs von Balthasar, kardinal Joseph Ratzinger – papež Benedikt XVI. in drugi. 
	
Prvi del magistrske naloge govori o življenju in delu božjega služabnika prof. dr.  Antona Strleta. Osvetljeni so odločilni dogodki njegove življenjske poti, ki so pomembni za lažje dojemanje njegovega znanstvenega in predavateljskega dela ter predvsem njegove predanosti Bogu, ki je izvirala iz žive vere.

V drugem delu se srečamo z vprašanjem antropologije, v tem primeru teološkega pogleda na človeka z vidika krščanstva. Strle ga podaja iz Marijinega zornega kota in hkrati tako odgovarja na vprašanje, zakaj govorimo o antropologiji v Marijini luči ter ne v Kristusovi, čeravno je on središče krščanstva.

Zadnji, najobsežnejši del, je posvečen Strletovi razlagi štirih verskih resnic o Mariji. Da je Marija božja Mati, da je bila brez madeža izvirnega greha spočeta, da je vedno Devica ter da je bila po smrti z dušo in telesom vzeta v nebesa. Srčika prve resnice je, da je Marija resnično rodila Jezusa, pravega Boga in pravega človeka ter je zato prava božja Mati. Jedro druge resnice je Marijino brezmadežno spočetje, ki nam podaja dejstvo njenega spočetja v telesu matere Ane, ob katerem je bila Marija v prvem trenutku svojega bivanja obvarovana madeža izvirnega greha. Srž tretje resnice o Mariji govori o skrivnosti njene vedne deviškosti. Marija je namreč bila devica pred rojstvom Sina Jezusa ter je devica tudi ostala med in po njem. Zadnja verska resnica pa zajema Marijino telesno in dušno vnebovzetje. Marija je resnično umrla, njeno telo, ki je nosilo Odrešenika, pa ni smelo zapasti trohnobi.</dc:description><dc:publisher>[A. Pišek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-09 09:56:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97768</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-312.47:929Strle A.(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19166</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7725402</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
