<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sprejemanje trpljenja v misli svetega Janeza Pavla II.</dc:title><dc:creator>Jeglič,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turnšek,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Janez Pavel II.</dc:subject><dc:subject>trpljenje</dc:subject><dc:subject>svoboda</dc:subject><dc:subject>zlo</dc:subject><dc:subject>greh</dc:subject><dc:subject>križ</dc:subject><dc:subject>odrešenje</dc:subject><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>sprejemanje trpljenja.</dc:subject><dc:description>Avtor se v magistrskem delu ukvarja s smislom sprejemanja trpljenja. V nalogi je opisana misel papeža sv. Janeza Pavla II., ki je trpljenje tudi sam sprejemal po zgledu Jezusa Kristusa. V vrednotah sodobne kulture je sprejemanje trpljenja pogosto nesmisel. Naloga zato nekatere misli papeža primerja ali osvetli tudi z nekaterimi drugimi avtorji. S trpljenjem se sreča vsak človek. Zaradi tega naloga osvetli smisel sprejemanja trpljenja, ki človeka vodi v bolj polno in pristno življenje. Da se človek lahko sooči s trpljenjem, je potrebna prava podoba Boga. V nalogi je izpostavljeno več Božjih podob, med katerimi je ključna podoba Ljubezni. Predstavljeni sta dve starozavezni zgodbi, ki osvetlita pomen Božjega delovanja v povezavi s trpljenjem človeka. Pri tem delovanju ima veliko vlogo človeška svoboda, ki je postavljena pred izziv dveh poti življenja. Omogočeno ji je, da izbira med dobrim in zlim. Ker se zlo v sodobni miselnosti odriva iz zavesti, naloga misel posveča tudi opisu objektivnega in subjektivnega zla. Trpljenje je v splošnem pojmovano predvsem kot izkustvo zla, zato sta trpljenje in zlo tesno povezana. Zlo pa pri korenini izruje Božji Sin preko trpljenja, križa in vstajenja. Z nastopom Jezusa Kristusa se razkrije človeški, pa tudi nadnaravni smisel trpljenja. Človeški zato, ker Jezus z življenjem in delovanjem pokaže čisto človeški smisel sprejemanja trpljenja, ki je povezan z darovanjsko ljubeznijo. V njej se človek uresniči in živi bolj polno. Evangeljsko sprejemanje trpljenja je torej izraz ljubezni, ki spodbuja dela usmiljenja. Človekovo trpljenje pri včlenitvi v Kristusov križ torej ni več zgolj izkustvo zla, temveč odrešenjsko trpljenje, ki razodene nadnaravni smisel trpljenja in vodi k Bogu. To pot je prvi odprl Jezus Kristus, v katerem vse najde smisel.
   Avtor bralca postavlja pred izziv hoje po življenjski poti, ki vključuje trpljenje. Ob soočenju z mislijo sv. Janeza Pavla II. je zlahka prepoznati pomembnost aktivne drže ob doživljanju trpljenja. Papeževa misel trpljenje izraža predvsem kot milost, zato človeka ne zamori, temveč ga navda z upanjem.</dc:description><dc:publisher>[S. Jeglič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-09 09:56:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97763</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-185.2:929Janez Pavel II.</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17249</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7690330</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
