Testiranje telesne pripravljenosti starostnikov v domovih starejših občanov v ljubljanski regijiSušin Donevski, Maja (Avtor) Hadžić, Vedran (Mentor) Karpljuk, Damir (Komentor) starostnikitelesna pripravljenostsenior fitness testkrhkostdolgotrajna oskrbaindeks telesne masetelesna aktivnostNamen raziskovalne naloge je bil dobiti vpogled v normativne vrednosti testov telesne pripravljenost starostnikov v domovih starejših občanov ljubljanske regije in podatke primerjati s tujo populacijo. Zanimalo nas je tudi, ali predstavnice ženskega spola dosegajo boljše rezultate testov kot moški, na podlagi indeksa telesne mase pa smo analizirali še status prehranjenosti starostnikov. V raziskavo je bilo vključenih 110 starostnikov iz Domov starejših občanov (DSO) ljubljanske regije, od tega 27 moških in 83 žensk. Za zbiranje podatkov smo uporabili test telesne pripravljenosti starejših (senior fitness test), ki poleg merjenja telesne višine in mase vključuje šest testov: test vstajanja s stola, upogib komolca, doseg sede, test praskanja hrbta, vstani in pojdi test in 6-minutni test hoje. Testi so pokazatelji funkcijske telesne zmogljivosti starostnikov. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo terenskega merjenja študentov magistrskega študija kineziologije. Ugotovili smo, da so slovenski starostniki iz DSO glede na normativne vrednosti tuje populacije dosegali slabše rezultate pri vseh testih. Najslabše so opravili 6-minutni test hoje, test vstani in pojdi, doseg sede in test praskanja hrbta. Najuspešnejši so bili pri testu upogib komolca. Pri primerjavi rezultatov testov med spoloma (DSO) se je izkazalo, da so moški pri vseh testih dosegali boljše rezultate kot ženske, razen pri doseg sede, ki je pokazatelj gibljivosti zadnje stegenske mišice. Tu so ženske v povprečju dosegale boljše rezultate, kar pomeni, da so ženske v spodnjih okončinah bolj gibljive kot moški. Starostniki DSO ljubljanske regije imajo glede na tujo populacijo višje vrednosti indeksa telesne mase (ITM), kar pomeni, da je delež prekomerno težkih in debelih višji ter znaša 60 % za ženske in kar 93% za moške. S pridobljenimi podatki smo ugotovili, da normativne vrednosti, ki se uporabljajo v praksi, niso povsem ustrezne za slovenske starostnike v DSO. Potrebno bi bilo testirati še populacijo starostnikov, ki živijo v domačem okolju in jih primerjati s tujo populacijo. Zaradi izjemno slabih rezultatov testov, je potrebno normativne vrednosti ustrezno preoblikovati vsaj za populacijo posameznikov, ki živijo v domovih starejših občanov. V prihodnosti je potrebno zmanjšati delež prekomerno težkih in debelih, več pozornosti je potrebno nameniti tudi zmanjšanju razlik v funkcijski telesni pripravljenosti med spoloma. Starostnikom v DSO je potrebno omogočiti več programov telesne aktivnosti, da bodo v prihodnosti rezultati testov telesne pripravljenosti manj zaskrbljujoči, s tem pa bo zagotovljena čim daljša samostojnost, neodvisnost in višja kakovost življenja starostnikov.20172017-11-08 07:20:09Magistrsko delo/naloga97743VisID: 20885COBISS_ID: 5260977sl