<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pričakovanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede sodelovanja z učitelji ob delu z učenci s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Mežnarc,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>redna osnovna šola</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>specialni in rehabilitacijski pedagogi</dc:subject><dc:subject>profesionalni razvoj</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Za uspešno vključevanje učencev s posebnimi potrebami je potrebno zadostiti marsikaterim pogojem, med njimi je še zlasti pomembna inkluzivna naravnanost vzgojno-izobraževalnega procesa. V slovenskem prostoru vzgojo in izobraževanje usmerjajo številni dokumenti in zakonodaja, ki predvidevajo različne pristope, metode in načine dela. Pri delu z učenci s posebnimi potrebami morajo biti pedagoški delavci pozorni na čimprejšnje odkrivanje in nudenje ustrezne pomoči, saj lahko le s kakovostnim sodelovanjem med učitelji in specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi zagotovimo optimalen učenčev razvoj. Za ustrezno vključevanju učencev s posebnimi potrebami je pomembno, da se vsak pedagoški delavec zaveda pomena lastnega profesionalnega razvoja in si zanj prizadeva. Na to v kolikšni meri se bo posameznik profesionalno izpopolnjeval in strokovno rastel, pomembno vplivajo različni notranji in zunanji dejavniki. 
Glavni namen in cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kakšna so pričakovanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede sodelovanja z učitelji učencev s posebnimi potrebami, pri katerih izvajajo dodatno strokovno pomoč. Znotraj temeljnega cilja pa se je raziskava usmerila še v iskanje ovir in prednosti, ki se pri takšnem sodelovanju lahko pojavijo. Zanimale so nas tudi prednosti in pomanjkljivosti vključenosti specialnega in rehabilitacijskega pedagoga v eno ali več delovnih okolij. Ugotoviti smo želeli tudi, kateri dejavniki spodbujajo profesionalni razvoj specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in v kolikšni meri.
Empirična raziskava temelji na kvantitativni študiji, v raziskavo je bilo zajetih 40 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z različnih območnih regij Slovenije, z različnim obsegom delovne dobe. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih kasneje statistično obdelali. 
Ugotovili smo, da specialni in rehabilitacijski pedagogi sodelovanju z učitelji pripisujejo velik pomen, zavedajo se ključnih nalog učitelja, ki ima v razredu učenca s posebnimi potrebami, in jim pripisujejo visoke vrednosti. Tudi svoje poklicne naloge ocenjujejo kot dokaj zahtevne, večini ponujenih dejavnikov pa pripisujejo vsaj delni vpliv na njihov profesionalni razvoj.</dc:description><dc:publisher>[J. Mežnarc]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-03 03:01:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97645</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11793993</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
