<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vzgojni stili v družinah otrok v vzgojnih zavodih z vidika vzgojiteljev</dc:title><dc:creator>Kos,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgojni stil</dc:subject><dc:subject>vzgoja</dc:subject><dc:subject>vzgojni zavodi</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji</dc:subject><dc:subject>otroci s čustveno vedenjskimi motnjami in težavami</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V povezavi z vzgojo otrok vedno pogosteje slišimo besede, kot so vzgojna nemoč staršev, razvajenost otrok, hiperprotektivnost, izguba avtoritete itd. V kakšni meri so ti pojavi prisotni v družini, pa je precej odvisno od vzgojnega stila, ki ga uporabljajo starši. Teoretični del magistrske naloge se tako najprej posveti opredelitvi pojmov, ki pripomorejo k razumevanju funkcije družine in njenega vpliva na otrokov razvoj. Delo se osredotoča predvsem na disfunkcionalne družine ter rizične dejavnike, ki vplivajo na pojav problematičnega vedenja otrok. V nadaljevanju delo opredeli vzgojne stile ter njihovo povezavo z razvojem čustveno vedenjskih motenj in težav pri otrocih. Na koncu teoretičnega dela so izpostavljene še značilnosti vzgojnih zavodov, otrok, vključenih v njihove programe, delo vzgojiteljev ter njihov vpliv na vzgojo. 
V empiričnem delu magistrsko delo ugotavlja, kakšne so značilnosti družin, iz katerih prihajajo otroci v vzgojnih zavodih, katerih vzgojnih stilov, kot jih prepoznajo vzgojitelji, so v svoji primarni družini deležni otroci v vzgojnih zavodih ter kako le-ti vplivajo na vzgojne pristope vzgojiteljev. V raziskavi sta uporabljena deskriptivna metoda in kvantitativni raziskovalni pristop. Kot tehnika zbiranja podatkov je v delu uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so zajeti vzgojitelji, zaposleni v vzgojnih zavodih, z delovno dobo daljšo od deset let. 
Vzgojitelji poročajo, da otroci v vzgojnih zavodih večinoma prihajajo iz družin z ločenimi starši, le-ti pa se najpogosteje spopadajo z vzgojno nemočjo, brezposelnostjo in finančnimi težavami. Vzgojitelji v teh družinah najpogosteje zaznavajo permisivni stil, vendar pa mu po pogostosti precej tesno sledijo tudi ostali vzgojni stili. Kljub temu skoraj vsi vzgojitelji, ki so sodelovali v raziskavi, ugotavljajo, da so se vzgojni stili v obdobju zadnji desetih let in več spremenili in je tako danes v vse več družinah moč opaziti permisivno ter pretirano popustljivo vzgojo. V skladu s slednjimi ugotovitvami pa skoraj vsi vzgojitelji navajajo, da so se tekom tega obdobja spremenili tudi vzgojni pristopi pri delu z otroki in njihovimi družinami. 
Spoznanja, pridobljena z raziskavo, so lahko pomembna za obravnavo otrok, vključenih v vzgojne zavode, ter nadaljnje načrtovanje programov za učinkovito delo vzgojiteljev.</dc:description><dc:publisher>[R. Kos]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-11-03 03:00:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97642</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.018.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11792457</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
