Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referendumaŽuber, Bruna (Avtor) Kaučič, Igor (Mentor) neposredna demokracijazakonodajni referendumustavnosodni nadzor referendumaabstraktni nadzorkonkretni nadzorpredhodni nadzornaknadni nadzornadzor postopka izvedbe referendumaVse sodobne demokracije temeljijo na načelu ljudske suverenosti. Znotraj demokratične države se ljudska suverenost lahko izvršuje posredno ali neposredno. Med različnimi oblikami neposredne demokracije, ki jih zagotavlja slovenska Ustava, ima zagotovo največjo pravno in politično težo referendum, saj volivcem omogoča, da odločajo o najpomembnejših družbenih vprašanjih in s tem omejujejo moč parlamenta. Z zakonodajnim referendumom volivci dokončno odločijo o zakonu, ki ga je sprejelo zakonodajno telo. Zaradi pomena in kompleksnosti instituta zakonodajnega referenduma se z njim povezujejo kar tri na ustavni ravni varovane pravice, in sicer: pravica pobude volivcem za razpis referenduma, pravica zahtevati razpis referenduma in pravica glasovati na referendumu. Učinkovito varstvo referendumskih pravic je pogoj za pošteno izvedbo referendumskega postopka in legitimno referendumsko odločitev. Zaradi zagotovitve učinkovitega varstva posamezne referendumske pravice je nujni element vsake referendumske ureditve ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma. Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma je zbirno poimenovanje za vse oblike pravnega nadzora, ki ga izvršujejo ustavna ali druga sodišča oziroma organi, ki so v posamezni državi pristojni za nadzor nad ustavnostjo predpisov, postopkov in odločitev v povezavi z institutom zakonodajnega referenduma. Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma je glede na vsebino nadzora abstraktni in konkretni. Abstraktni ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma obsega presojo ustavnosti in zakonitosti vseh predpisov, ki urejajo zakonodajni referendum in v praksi predstavljajo podlago za izvedbo konkretnega referenduma. Konkretni nadzor zakonodajnega referenduma je nadzor ustavnosti in zakonitosti aktov, referendumskega postopka, dejanj in odločitev pristojnih organov, izdanih v povezavi s posameznim zakonodajnim referendumom o določenem zakonu. Za abstraktni ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma velja vse, kar velja za postopek ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov pred ustavnimi sodišči, le da je predmet presoje predpis, ki ureja zakonodajni referendum. Konkretni ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma je zaradi velikega števila oblik ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma in različnih učinkov tega nadzora bistveno kompleksnejši od abstraktnega nadzora. Stičišče vseh oblik ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma predstavljajo temeljna načela, ki jih je potrebno upoštevati tako pri normativnem urejanju kot pri izvajanju ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma v praksi. Med temeljna načela ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma uvrščamo splošna in procesna načela ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma in materialno načelo ustavne demokracije. V širšem pomenu imajo vse oblike ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma en skupen cilj, in sicer okrepiti zaupanje volivcev v pošteno izvedbo referenduma. V ožjem pomenu je ciljev ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma več, in sicer zagotoviti učinkovito izvrševanje referendumskih pravic, preprečiti razpis referenduma, če za to niso izpolnjeni vsi pogoji, skrbeti za spoštovanje pravil referendumskega postopka in zagotoviti verodostojnost in poštenost referendumskega izida. Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma v Sloveniji se glede na čas izvaja kot predhodni nadzor, kot nadzor postopka izvedbe referenduma in kot naknadni nadzor. V okviru predhodnega nadzora se varujeta pravica pobude volivcem za razpis referenduma in pravica zahtevati razpis referenduma, v okviru nadzora postopka izvedbe referenduma pa zlasti pravica glasovati na referendumu. V okvir varstva pravice zahtevati razpis zakonodajnega referenduma uvrščamo tudi presojo dopustnosti referendumskega odločanja. Razlog za takšno uvrstitev je, da je pravica zahtevati razpis referenduma že v izhodišču močno omejena zaradi ustavno določenih prepovedi in omejitev referendumskega odločanja. Vse oblike ustavnosodnega nadzora referenduma v Sloveniji so v doktorski disertaciji podrobno obravnavane, podani pa so tudi predlogi rešitev, ki predstavljajo de lege ferenda podlago za ustreznejšo ureditev ustavnosodnega nadzora. Ti predlogi so bili oblikovani upoštevajoč normativno ureditev in prakso uporabe konkretnega ustavnosodnega nadzora referenduma v nekaterih tujih državah. Pomanjkljiva, mestoma nedorečena in nedosledna ureditev ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma v Sloveniji je namreč ena največjih slabosti naše referendumske ureditve in hkrati tudi razlog za nenehne težave Državnega zbora in Ustavnega sodišča pri vsakokratni izvedbi zakonodajnega referenduma. Ureditev ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma na zakonski ravni bi bilo zato potrebno temeljito spremeniti, pri čemer pa je bistvenega pomena, da Ustava zakonodajalcu nudi veliko prostora pri zakonskem urejanju te materije. Zakonodajalec bo že zaradi uskladitve s spremembo Ustave iz leta 2013 moral spreminjati nekatere določbe ZRLI, pri tem pa bo imel možnost spremeniti in izboljšati tudi ureditev ustavnosodnega nadzora zakonodajnega referenduma.20172017-10-28 07:15:11Doktorsko delo/naloga97608VisID: 78463COBISS_ID: 15861073sl