<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Simulacija scenarija jedrske elektrarne Otoka treh milj za primer dvozančne elektrarne</dc:title><dc:creator>GREGL,	SARA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tlačnovodni jedrski reaktor</dc:subject><dc:subject>simulator jedrske elektrarne</dc:subject><dc:subject>elektrarna na Otoku treh milj</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava zaporedje dogodkov, ki je pripeljalo do jedrske nesreče v jedrski elektrarni na Otoku treh milj, ki jih želimo prikazati s pomočjo simulatorja jedrske elektrarne, ki je namenjen modeliranju dvozančne elektrarne. Jedrska elektrarna v simulatorju PCTRAN PWR se od elektrarne na Otoku treh milj razlikuje po izvedbi sistema reaktorskega hladila. Prva ima klasično izvedbo z dvema zankama, pri kateri ima vsaka svojo reaktorsko črpalko in hladno vejo, ki vodi hladilno vodo iz uparjalnika v reaktor, medtem ko ima slednja dodani še dve dodatni hladni veji ter posledično tudi dve dodatni črpalki reaktorskega hladila več, skupaj torej štiri črpalke reaktorskega hladila (dve na eno zanko). 
V prvem delu sta predstavljena potek in analiza dogodkov z vsemi potrebnimi podrobnostmi, saj je to ključno za lažje razumevanje poteka simulacije. V drugem delu sledi predstavitev simulatorja PCTRAN PWR verzije 6.0.1., s katerim sem se poskušala približati dejanskemu poteku dogodkov. Tretji oziroma glavni del magistrskega dela pa temelji na simulaciji poteka dogodkov po zastavljenem scenariju, zato je pred predstavitvijo dobljenih rezultatov tudi najprej predstavljen scenarij. S simulacijo sem se poskušala približati dejanskemu časovnemu poteku dogodkov, saj je bil namen, da bi s pomočjo simulacije prikazala scenarij poteka dogodkov v podobni elektrarni, ki po izvedbi ni popolnoma identična jedrski elektrarni na Otoku treh milj. V obeh primerih pa gre za elektrarni s tlačnovodnim reaktorjem.
Med pomembnejše primerjane parametre so sodili masni pretok vode v vroči in hladni veji sistema reaktorskega hladila, tlak sistema reaktorskega hladila, tlak v uparjalnikih ter temperaturi vroče in hladne veje. Poleg tega smo prikazali še nekaj drugih parametrov elektrarne. Ob zavedanju, da smo se s simulacijo in prilagojenim scenarijem poskušali približati dejanskemu poteku dogodkov, ter da sem imela na voljo le določene začetne pogoje iz trenutka nesreče, je bil ugotovljen naslednji zaključek. Simulacija nazorno uprizori in predstavi zaporedje dogodkov, kar je v pomoč pri njihovem razumevanju in pri razumevanju delovanja sistemov jedrske elektrarne. Iz dobljenih rezultatov lahko odčitamo potek vrednosti parametrov elektrarne in njihov časovni potek in tako še podrobneje spoznamo delovanje jedrske elektrarne, in medsebojne odvisnosti njenih parametrov. Ugotovimo lahko, da so tlačnovodne jedrske elektrarne varne, saj tudi taljenje sredice reaktorja, ki se je zgodilo v elektrarni na Otoku treh milj, ni povzročilo kakšnega pomembnega radiološkega onesnaženja okolice in tudi ni ogrozilo zdravja in življenj zaposlenih in ni ogrozilo prebivalstva.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-26 12:55:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97550</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
