Foraminiferne združbe zgornjetriasnih (karnijskih) plasti v zahodni in osrednji SlovenijiRifl, Matic (Avtor) Gale, Luka (Mentor) triasne foraminiferne združbeTor formacijaamfiklinske plastiRazorski apneneclesnobrdski apneneckarnijsedimentologijapaleoekologijamultivariatina statistikamorfometrijaAulotortus friedliCarnian pluvial eventForaminifere so enocelične praživali, ki so pogosto najdene v fosilnem zapisu sedimentnih kamnin. Triasne foraminiferne združbe predstavljajo okrevanje po masovnem izumrtju na meji perm-trias. Namen moje naloge je bil ugotoviti taksonomsko sestavo foraminifernih združb v karnijskih plasteh, ki so se odlagale pri različnih trofičnih razmerah oz. pri različnih sedimentacijskih pogojih. Vpliv trofičnih razmer na združbo je prikazan z razlikami v velikosti hišic vrste Aulotortus friedli. Prav tako sem sestavo karnijskih združb primerjal s sestavo norijsko-retijskih foraminifernih združb. Analiziral sem štiri profile karnijskih plasti: spodnjejulski periplimski Razorski apnenec, tankoplastnate kalkarenite v karbonatnem olistolitu v spodnjejulskih amfiklinskih plasteh blizu vasi Jesenica, julski Srednji apnenčasto-lapornati člen iz Lesnega Brda in julsko do spodnjetuvalsko Tor formacijo iz profila Stože. Snemanju profilov je sledila izdelava zbruskov, opis mikrofaciesov in določitev vrst foraminifer. Razlike v sestavi foraminiferne združbe sem utemeljil z uporabo različnih statističnih metod (Kruskal-Wallisov test, ANOVA, DCA, SIMPER in CVA). Foraminiferne združbe v preiskanih profilih vsebujejo taksone (Duostomina, Aulotortus, Lagenina, Endothyroidea, Duotaxis, Agathammina, Trochammina, Pillaminella, Semiinvoluta, Variostoma, Reophax, Lammeliconus, Planiivoluta, Hoyenella, Tolypammina, Miliolipora, Ammodiscus, Krikoumbilica, Gandinella). Preiskana zaporedja se razlikujejo v diverziteti združb, frekventnosti vrst in velikosti hišic vrste Aulotortus friedli. Razlike lahko pripišemo različnim trofičnim razmeram v morju. Razorski apnenec in kalkareniti na lokaciji Jesenica vsebujejo združbo visoke diverzitete. Pogoste so Duostominidae in Endothyroidea. Povprečna velikost vrste Aulotortus friedli je na lokaciji Razor 0, 56 mm, medtem ko so hišice te vrste na Jesenici večje, (0,67 mm), kar pa lahko pripišemo mehanskemu sortiranju. Združba lesnobrdskega apnenca in Tor formacije v profilu Stože ima nižjo diverziteto. V posamičnih plasteh je pogosta prevlada majhnega števila rodov (Hoyenella in Aulotortus). Manjša količina kisika, prisotnosti večje količine organske snovi bolj drobnozrnat sediment sta lahko tudi vzrok za manjšo povprečno velikost vrste Aulotortus friedli na teh dveh lokacijah (0,42 mm lokacija: Stože in 0,24 mm lokacija: Lesno Brdo).20172017-10-26 07:15:46Diplomsko delo/naloga97486VisID: 58451COBISS_ID: 1369694sl