Sedimentologija in stratigrafija jurske apnenčeve blokovne breče na Ponikvanski tektonski krpiGerčar, David (Avtor) Rožič, Boštjan (Mentor) Gale, Luka (Komentor) Ponikvanska tektonska krpaJužne AlpeSlovenski bazensrednja juraapnenčeva brečaTolminska formacijaV okviru magistrskega dela opisujem sestavo in stratigrafski položaj blokovne breče na območju Ponikvanske planote. Območje raziskav se nahaja približno 7 km jugovzhodno od Tolmina. Uvrščeno je v strukturno enoto Južnih Alp in je del Ponikvanske tektonske krpe, ki predstavlja erozijski ostanek Podmelškega pokrova (strukturno najnižji del Tolminskega pokrova). Podmelški pokrov sestavljajo mezozojske kamnine Slovenskega bazena, ki so bile paleogeografsko najbližje Dinarski karbonatni platformi. Južni razvoji Slovenskega bazena so bili do sedaj slabo raziskani, posebno jurska stratigrafija. Blokovne breče sem zajel v enem detajlnem, enem parcialnem in dveh shematskih profilih, ki so bili posneti na podlagi predhodno izdelane in dopolnjene geološke karte. Terenska opazovanja sem dopolnil s preiskavo zbruskov. Starost klastov in veziva sem določil s pomočjo foraminifer. Ponikvansko tektonsko krpo sestavlja zgornjetriasno do zgornjekredno zaporedje globokomorskih kamnin, ki so v inverzni legi. Jursko zaporedje se začne s 110 m tankoplastnatih mikritnih apnencev Krikovske formacije, čez katere je erozijsko diskordantno odložen do 80 m debel horizont blokovne apnenčeve breče, ki je bila predmet raziskav. Sledi 18 m debelo zaporedje močno okremenjenih mikritnih apnencev in presedimentiranih apnencev Tolminske formacije. Jursko zaporedje se zaključi z apnenci tipa biancone. Navidez masivno brečo sestavlja več plasti apnenčeve blokovne breče z erozijsko spodnjo mejo in podrejeno kalkareniti. Klasti pripadajo plitvomorskim in podrejeno globljemorskim faciesom. Fosili, predvsem foraminifere, dokazujejo, da je večji del klastov zgornjetriasne starosti in da so nastajali v perigrebenskem okolju, del klastov pa pripada spodnje- in srednjejurskim kamninam. Starost veziva je zaradi dolomitiziranosti težje določljiva, a posamezne izolirane foraminifere Protopeneroplis striata Weynchenk določajo srednjejursko starost. Masivno brečo zato uvrščam v Tolminsko formacijo. Slaba sortiranost, velika debelina posamičnih plasti in erozijska meja kažejo, da je breča nastala s sedimentacijo iz drobirskih tokov, katerih nastanek je morda povezan s tektonsko pogojenim rušenjem severnega roba Dinarske karbonatne platforme20172017-10-26 07:15:13Diplomsko delo/naloga97485VisID: 58450COBISS_ID: 1369950sl