Nasilje mladostnikov nad staršiUšaj, Urška (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) Nasilje mladostnikov nad staršizloraba starševsindrom pretepenega staršanasilje nad staršinasilje v družininasilje mladostnikovzloraba otrokumor starševkazensko pravokriminologija.Nasilje mladostnikov nad starši ostaja še vedno zelo slabo poznana oblika nasilja v družini. Zaradi vedno večjega števila prijav staršev pa v zadnjem času pridobiva vse več pozornosti. Sprememba družbenih vlog in razmerij v družini ter drugačen, bolj permisiven način vzgoje je v zadnjih desetletjih povzročil porast tovrstnega nasilja oziroma njegovega prijavljanja. Čeprav se na tem področju v zadnjih letih izvaja vse več manjših raziskav in kliničnih študij, strokovnjaki še vedno niso prišli do trdnih ugotovitev glede vseh faktorjev, ki vplivajo na nastanek tovrstnega nasilja, najverjetneje tudi zaradi pomanjkanja velikih nacionalnih študij na tem področju, ki bi zajele večje število primerov. Starši poredko prijavljajo nasilje, ki jim ga povzročajo otroci, zaradi sramu, občutka krivde in strahu pred obsojanjem okolice, da niso znali pravilno vzgojiti otrok. To ne pripomore k temu, da bi ta vrsta nasilja ne bila več ena večjih slepih peg na področju družinskega nasilja. V magistrski nalogi bom celovito obravnavala problem nasilja mladostnikov nad starši, tako s kriminološkega kot s pravnega vidika. Dejavniki tveganja, ki so najpomembnejši za pojav te vrste nasilja v družini, so poprejšnja izpostavljenost otroka nasilju v družini, in sicer kot žrtev nasilja ali priča nasilja med staršema, vedenjske in čustvene težave ter duševne in osebnostne motnje otroka, zloraba alkohola in prepovedanih substanc, permisivna in čustveno hladna vzgoja, socialno-ekonomski status družine ter vplivi vrstnikov in širšega okolja. V magistrski nalogi se bom posvetila pravni ureditvi tega problema v Sloveniji in Španiji, kjer sem opravila tudi raziskavo o temi magistrske naloge. Slovenija je celovito pristopila k obravnavanju nasilja v družini leta 2002 z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini, ki določa vloge, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtve tovrstnega nasilja. Posebno pozornost bom namenila razmejitvi med kaznivim dejanjem nasilja v družini in prekrškom drznega in nasilnega vedenja, pogledali pa si bomo tudi ukrep prepovedi približevanja kraju, osebi ali lokaciji, ki je sicer zelo pomemben ukrep pri reagiranju na nasilje v družini, vendar ima določene pomanjkljivosti v primeru, ko ga je potrebno izreči mladostniku. Predstavila bom tudi pravno ureditev na področju nasilja nad starši v Španiji, kjer je bilo na to temo v zadnjih letih opravljenih veliko raziskav. V zelo redkih primerih lahko nasilje nad starši preide v umor staršev, ki pa se običajno zgodi le v posebnih okoliščinah in pod določenimi pogoji. Najpogostejša skupina mladostnikov, ki izvrši to kaznivo dejanje, so otroci, ki so jih starši dalj časa zlorabljali. Čeprav se je začelo v zadnjih letih temu pojavu namenjati vse več pozornosti, menim, da bi bilo v Sloveniji potrebno še veliko storiti predvsem na področju pomoči in strokovne obravnave storilcev in žrtev tega kaznivega dejanja. Represivni ukrepi in sankcioniranje storilcev v okviru kazenskega pravosodja predstavljajo le kurativni ukrep za težave, ki imajo globlji socialni in družbeni vzrok. Za njihovo zmanjšanje bi bilo potrebno predvsem ozaveščati ljudi, da prepoznajo določen tip vedenja kot nasilje nad starši in jih informirati, kje lahko v takem primeru poiščejo pomoč.20172017-10-21 07:15:11Magistrsko delo/naloga97192VisID: 77036COBISS_ID: 15848785sl