<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIMERJAVA POSEBNEGA NATEČAJNEGA POSTOPKA IMENOVANJA URADNIKOV NA POLOŽAJIH MED SLOVENIJO IN VELIKO BRITANIJO</dc:title><dc:creator>Kijevčanin,	Kim Patricia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Uradniški svet</dc:subject><dc:subject>posebna natečajna komisija</dc:subject><dc:subject>uradniki na položajih</dc:subject><dc:subject>kompetenčni model</dc:subject><dc:subject>komisija za javne uslužbence</dc:subject><dc:subject>komisija za izbiro</dc:subject><dc:description>Leta 2003 je bil z Zakonom o javnih uslužbencih ustanovljen Uradniški svet, njegov namen pa je, da bi položajna uradniška mesta zasedli kandidati, ki so zato najbolj usposobljeni. Uradniški svet za vsak posebni natečajni postopek posebej imenuje posebno natečajno komisijo, ki skrbi, da razgovori s kandidati potekajo strokovno in objektivno. Glede na to, da sta si državi zelo različni, je povsem logično, da posebni natečajni postopki ne potekajo po istem principu. Pa vendar se poraja vprašanje, v kakšni meri bi lahko Slovenija posnemala Veliko Britanijo ter kako bi lahko slovenski posebni natečajni postopki potekali še hitrejše in učinkovitejše.   
Da bi bilo ugotovljeno, kakšne so pomanjkljivosti v samem poteku posebnega natečajnega postopka v Sloveniji in kaj bi bilo lahko spremenjeno ali dopolnjeno, je bila pomočjo anketnega vprašalnika opravljena raziskava med posamezniki, ki sodelujejo v posebnih natečajnih postopkih. Raziskava, ki je bila opravljena, daje vpogled v sam potek postopka in hkrati prikazuje veliko razliko med državama. Poleg tega, da je za Veliko Britanijo značilna stroga ločenost politike od uprave, je drugačna tudi končna odločitev, kjer komisija za izbiro izbere samo enega primernega kandidata, medtem ko jih posebna natečajna komisija več.
Rezultati, ki so bili pridobljeni v sklopu spletne ankete so podali zanimive odgovore. Na podlagi ugotovitev, bi bila smiselna popolna ločenost politike in uprave. Medtem ko bi večina anketirancev v slovenskem okolju strogo ločila politiko od uprave in tako preprečila vdor političnih funkcionarjev v potek posebnih natečajnih postopkov, so še vedno večinsko odgovorili, da ni nič spornega, če člane Uradniškega sveta imenuje vlada. Kdo torej kroji usodo zaposlovanja uradnikov na položajih?</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-17 12:40:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96928</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13222</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
