<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba metode igre na področju obravnave zasvojenosti</dc:title><dc:creator>Adam,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zasvojenost</dc:subject><dc:subject>terapevtska skupnost</dc:subject><dc:subject>sram</dc:subject><dc:subject>teorija navezanosti</dc:subject><dc:subject>pomoč z umetnostjo</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Preko dramske terapije pri delu z osebami, ki imajo izkušnjo zasvojenosti, sem ugotovila, da jim preproste otroške igre in senzorične vaje pomagajo na več stopnjah, ki so nadvse pomembne za njihovo uspešno rehabilitacijo, in prav te stopnje bom tudi obdelala v raziskovalni nalogi. Preko iger se uporabniki lahko povežejo in bolje delujejo v skupini, kar je osrednjega pomena za razreševanje zasvojenosti (skupinska terapija). V teoretičnem delu se bom opirala na teoretični okvir lastnosti oseb, ki imajo izkušnjo zasvojenosti, med katerimi nekateri znanstveniki (Clemmens, 2014; Cook, 1991; Johnson, 1990; Wilson, 2012) izpostavljajo zlasti sram in odsotnost čutenja ugodja, oboje pa je povezano z nizko samozavestjo uporabnikov. V nadaljevanju bom  raziskovala tiste mehanizme, ki spodbujajo zasvojenost – teorije, kjer zasvojenost povezujejo z zgodnjimi motnjami v navezanosti in posledično z občutenjem sramu, neobstoja in umika iz odnosov, po drugi strani pa prepoved ugodja in veselja, kar večinoma uporabniki tudi začutijo preko iger in skupinske dinamike. Posvetila se bom tudi pomembnemu dejavniku zdravljenja zasvojenosti, t. j. skupinski terapiji. V nadaljevanju bom razdelala učinke metode iger – na kaj vse delujejo in pri čem lahko pomagajo in pripomorejo k skupinski dinamiki in čutenju tem, ki so za uporabnike pomembne. Empirični del naloge bo temeljil na delu z osebami z izkušnjo zasvojenosti preko različnih delavnic, kjer bom uporabljala tehnike oziroma metode od preprostih otroških iger pa do vaj za boljše povezovanje s telesom in nenazadnje tudi vaje za povezovanje v skupini. Učinke delavnic bom raziskovala preko lastnih zapiskov, dnevnika počutja, ki ga bodo vodili udeleženci, pa tudi preko polstrukturiranih intervjujev, povezanih s temo, kako uporabniki doživljajo delavnice in kako jim pomagajo pri občutenju ugodja, veselja, sramu, in pri razreševanju osnovnih tem, ki so jih pripeljale v zasvojenost. Glavni namen raziskovanja je razkriti, kako lahko preko iger osebam z izkušnjo zasvojenosti pomagamo priti v stik z njihovimi pomembnimi vsebinami in jim pomagamo na poti zdravljenja.</dc:description><dc:publisher>[Š. Adam]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-17 03:11:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96856</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11771721</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
