<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava in optimizacija metod za gojenje hibridomov v laboratorijskih pogojih.</dc:title><dc:creator>Lovšin,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Narat,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Hibridomi</dc:subject><dc:subject>monoklonska protitelesa</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>produkcija</dc:subject><dc:subject>ELISA</dc:subject><dc:description>Monoklonska protitelesa (mAb) so eden glavnih biofarmacevtskih produktov. V industriji jih proizvajajo z rekombinantno tehnologijo, v laboratorijskem merilu pa je pogostejše klasično gojenje hibridomov, ki jih pridobimo s hibridomsko tehnologijo. Pogosto jih gojimo v navadnih gojitvenih posodah, uporabljajo pa se tudi alternativni načini gojenja: v posodah z mešali in manjših bioreaktorjih za enkratno uporabo. Na rast in produktivnost vplivajo tudi gojitveni medij in dodatki, zato se na tržišču pojavljajo vedno nova in bolj izpopolnjena gojišča. V naši raziskavi smo želeli primerjati metode gojenja hibridomov, raziskati vpliv različnih gojišč in načinov gojenja na rast in produkcijo mAb. V prvem delu smo določali dinamiko rasti hibridomov v treh različnih gojiščih (DMEM z 10 % FBS, CCM1 in TurboDoma z 2- in 4-mM glutaminom) ter dinamiko rasti v posodi z mešalom. V drugem delu smo določali njihovo produktivnost v odvisnosti od gojišča in načina gojenja. Hibridomi so dosegli najvišje celične gostote v gojišču DMEM s serumom (FBS), pozitivno na rast in viabilnost je vplivala tudi višja koncentracija glutamina. Boljše rasti v posodi z mešalom nismo uspeli dokazati. Največ mAb so hibridomi proizvedli v gojišču TurboDoma. Vpliv gojišča na dinamiko rasti in produkcijo mAb je bil različen za posamezen klon. Hibridomi so mAb proizvajali tudi po prehodu v stacionarno fazo, visoke koncentracije mAb smo namreč izmerili tudi še v začetni fazi odmiranja celic. Višje celične gostote niso vedno pomenile večje količine proizvedenih mAb. V nekaterih primerih je količina antigena omejitveni dejavnik pri sprotnem testiranju aktivnosti proizvedenih mAb. Za sprotno določanje količine mAb, bi lahko običajno določanje titra mAb z na antigen specifičnim testom ELISA zamenjali s komercialnim testom ELISA, s katerim dobimo podatek o celokupni koncentraciji mAb.</dc:description><dc:publisher>[E. Lovšin]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-12 07:15:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96713</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 601.2:576.38:616-097.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146775</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8833657</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
