Vpliv različnih rokov setve sladke koruze (Zea mays L. saccaharata Koern.) na čas spravila, pridelek in poškodbe s koruzno veščo (Ostrinia nubilalis Hbn.)Matko, Barbara (Avtor) Rozman, Ludvik (Mentor) sladka koruzasortažlahtnjenjepridelekroki setvekoruzna veščaOstrinia nubilalisNamen naloge je bil preučiti vpliv različnih rokov setve sladke koruze na čas spravila, pridelek in poškodbe s koruzno veščo (Ostrinia nubilalis) mlečno zrelih storžev sladke koruze. V preučevanje sta bili vključeni dve sorti sladke koruze, in sicer Zarja, slovenski križanec, in Gold Cup, križanec iz ZDA, ki je že dlje v prodaji v Sloveniji. Poljski poskus je bil izveden na poskusnem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani na Centru za razvoj kmetijstva in podeželja v Jabljah pri Trzinu. Vsaka sorta je bila posejana na parceli velikosti 2 vrsti po 10 rastlin, razdalja setve je bila 70×25 cm, in sicer v 6-ih rokih setve od 8. maja do 24. junija. Poskus je bil optimalno oskrbovan s potrebnimi agrotehničnimi ukrepi. Setev in spravilo smo izvedli ročno. Med rastno dobo smo beležili čas cvetenja in preverjali ustrezno mlečno zrelost. Storže smo pobirali v času mlečne zrelosti, in sicer sproti, ko so dosegli primerno mlečno zrelost. V laboratoriju smo na svežih mlečno zrelih storžih izmerili dolžino in premer storžev, prešteli število vrst zrn na storžu ter vsak storž posebej stehtali. Za vse lastnosti smo izračunali povprečne vrednosti in koeficient variabilnosti. Rezultati so pokazali, da je s šestimi različnimi časovnimi roki setve od 8. maja do 24. junija, mogoče zagotoviti razpoložljivost svežih mlečno zrelih storžev sladke koruze od 13. avgusta do 1. oktobra. Sorta Zarja, ki je zgodnejša sorta, je prej cvetela in je ob prvih pobiranjih imela več primerno mlečno zrelih storžev. Sorta Gold Cup je imela nekoliko daljše, debelejše in težje storže, je bila pa v vseh lastnostih manj izenačena kot Zarja. Najvišje vrednosti za dolžino, debelino in maso storžev smo pri obeh sortah dobili pri 1. in 2. roku setve, najnižje pa v zadnjem, 6. roku setve. Odstotek poškodovanih storžev s koruzno veščo je bil pri obeh sortah podoben, občutno več poškodb je pri obeh sortah bilo v zadnjem, 6. roku setve.[B. Matko]20172017-10-07 07:15:49Diplomsko delo/naloga96654UDK: 635.67:633.15:632.78:631.53.04:631.559(043.2)VisID: 146695COBISS_ID: 8801657sl