<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uvajanje smrdljivega regrata (Aposeris foetida (L.) Less.) v kmetijsko pridelavo</dc:title><dc:creator>Hosta,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šircelj,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>smrdljivi regrat</dc:subject><dc:subject>tehnologije pridelave</dc:subject><dc:subject>bioaktivne snovi</dc:subject><dc:subject>zdravje ljudi</dc:subject><dc:description>Samonikle užitne rastline so bogat vir bioaktivnih snovi, ki so pomembne za zaščito in pravilno delovanje našega organizma. Veliko bioaktivnih snovi je antioksidantov in zmanjšujejo tveganje za raka, kardiovaskularne in druge kronične bolezni. V magistrski nalogi smo za preučevano rastlino izbrali smrdljivi regrat (Aposeris foetida (L.) Less.), ki je v Sloveniji vedno bolj znana in uporabljana t. i. »divja hrana«. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti ali je smrdljivi regrat primeren za kmetijsko pridelavo in ali lokacija izvora semena vpliva na rast in razvoj rastlin. Opravili smo vse vrtnarske postopke od vzgoje sadik do pobiranja pridelka. V laboratoriju smo v rastlinah gojenega smrdljivega regrata izmerili vsebnosti bioaktivnih snovi (klorofil a, klorofil b, neoksantin, violaksantin, zeaksantin, anteraksantin, lutein, α-karoten, β-karoten, α-, γ, δ-tokoferol in fenolne snovi). Smrdljivi regrat smo gojili v treh različnih tehnologijah pridelave: na hidroponu, na tleh v rastlinjaku in na prostem. Pri pridelavi rastlin se je v našem primeru za najboljšo izkazala tehnologija gojenja na hidroponu. Ugotovili smo, da ima tehnologija gojenja velik vpliv na vsebnost bioaktivnih snovi v gojenem smrdljivem regratu, izvor semena pa pri večini bioaktivnih snovi nima vpliva na njihovo vsebnost v rastlinah. Gojeni smrdljivi regrat smo primerjali z rezultati raziskav samoniklega smrdljivega regrata in druge zelenjave. Ugotovili smo, da imajo gojene rastline smrdljivega regrata večje vsebnosti α-tokoferola, neoksantina, violaksantina, anteraksantina, luteina in VAZ in manjše vsebnosti klorofila in β-karotena v primerjavi s samoniklim smrdljivim regratom. Smrdljivi regrat je primeren za kmetijsko pridelavo, s čimer bi bil bogat vir koristnih bioaktivnih snovi dostopen večji populaciji ljudi.</dc:description><dc:publisher>[M. Hosta]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-07 07:15:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96651</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 582.998:635.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146692</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8799609</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
