<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv nogavic s keramičnimi mikrodelci na nizkofrekvenčno vsebino mikrocirkulacije</dc:title><dc:creator>BERDAJS,	MARKO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarm,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrocirkulacija</dc:subject><dc:subject>laser doppler</dc:subject><dc:subject>zvezna valčna transformacija</dc:subject><dc:subject>keramični mikrodelci</dc:subject><dc:subject>biokeramika</dc:subject><dc:description>Pri magistrski nalogi smo opazovali razliko v frekvenčni vsebini mikrocirkulacije v stopalu pri frekvencah nižjih od frekvence srčnega ritma (t.i. nizkofrekvenčna vsebina) in sicer med nogavicami izdelanimi iz materiala z vgrajenimi keramičnimi mikrodelci in nogavicami iz kontrolnega materiala brez keramičnih mikrodelcev. Osnova za magistrsko nalogo so bili podatki iz študije ki smo jo izvedli na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z naslovom »Vpliv nogavic z vgrajenimi keramičnimi mikrodelci na mikrocirkulacijo stopala« in je bila namenjena ugotavljanju obstoja objektivno merljive razlike v mikrocirkulaciji v stopalu z nogavico, ki vsebuje keramične mikrodelce in kontrolno nogavico. V študiji smo dejansko zaznali majhno toda statistično značilno razliko v mikrocirkulaciji kože, vendar mehanizem delovanja ni pojasnjen. V magistrski nalogi zato uporabimo enega od pristopov, s katerim bi lahko prispevali k razlagi možnih mehanizmov delovanja keramičnih mikrodelcev vgrajenih v tkanino in njihovega vpliva na mikrocirkulacijo.
Meritve mikrocirkulacije smo izvedli z laser dopplerskim merilnikom pretoka krvi. Za nadaljnjo obdelavo signalov smo uporabili zvezno valčno transformacijo, ki omogoča opazovanje lastnosti signala hkrati v časovnem in frekvenčnem prostoru. Opazovali smo frekvenčno vsebino signalov v petih značilnih nizkofrekvenčnih pasovih, za katere so že pokazali, da vsebujejo pretežno prispevke petih različnih fizioloških mehanizmov uravnavanja lokalnega pretoka krvi.
Čeprav smo v določenih primerih zaznali statistično značilne razlike med uporabljenimi materiali nogavic, pa te razlike niso bile konsistentne, zato z dobljenimi rezultati ne moremo dodatno razložiti ali podkrepiti ugotovljenih razlik iz omenjene študije.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-06 12:00:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96633</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 38721</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
