<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izvrednotenje akcesij šentjanževke (Hypericum perforatum L.) glede na ploidnost in vsebnost hiperforina</dc:title><dc:creator>Lešnik,	Leonida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohanec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šircelj,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>šentjanževka</dc:subject><dc:subject>Hypericum perforatum</dc:subject><dc:subject>akcesije</dc:subject><dc:subject>ploidnost</dc:subject><dc:subject>hiperforin</dc:subject><dc:subject>prosojne žleze</dc:subject><dc:subject>mikrosateliti</dc:subject><dc:description>Šentjanževka je fakultativno apomiktična vrsta, pri kateri je znanih več nivojev ploidnosti. V naravi jo najdemo tako v diploidnem kot tetraploidnem in heksaploidnem stanju. Najpogostejša oblika je tetraploid. Pomen šentjanževke kot zdravilne rastline je vezan na vsebnost večih farmakogenih substanc, najpomembnejša sta hipericin in hiperforin. Slednjemu zlasti pripisujejo antidepresivno delovanje. Medtem ko hipericin povzroča tudi fototoksičnost, tega problema pri hiperforinu ni, zato se pri novejših študijah šentjanževke osredotočajo predvsem na delovanje in vsebnost hiperforina. Hiperforin se v šentjanževki kopiči v prosojnih žlezah, ki so sestavljene iz votline, sekretornih celic in mezofilu podobnih celic, ter so vidne s prostim očesom. Njegova vsebnost je med akcesijami in sortami zelo različna. V nalogi smo proučili ploidnost znotraj akcesij šentjanževke in povezavo med ploidnostjo, velikostjo prosojnih žlez in vsebnostjo hiperforina. Rezultati kažejo, da je velikost prosojnih žlez odvisna od ploidnosti rastline, medtem ko pri vsebnosti hiperforina v povezavi s ploidnostjo ni bilo statistično značilnih razlik. Med ploidnostjo in povprečno površino peg obstaja močna pozitivna korelacija (ρ = 0,75), medtem ko med ploidnostjo in vsebnostjo hiperforina obstaja šibka korelacija (ρ = 0,24). Površina žlez niha od 9387,7 µm² (heksaploidna rastlina populacije 6/8 BF LP 2006) in 1575,9 µm² (diploidna rastlina populacije 6/4 BF LP 2006). Največja izmerjena vsebnost hiperforina je 18,49 mg/g suhe mase (heksaploidna rastlina linije Stamm 710), najmanjša pa 1,30 mg/g suhe mase (diploidna rastlina populacije 6/4 BF LP 2006.</dc:description><dc:publisher>[L. Lešnik]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-06 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96629</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 582.681.95:633.88:631.526.32:575.822(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146671</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8835961</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
