Nacionalno preverjanje znanja pri slovenščini ob koncu 6. razredaSalamon, Maja (Avtor) Bešter Turk, Marja (Mentor) ocenjevanje znanjaSlovenščina je eden izmed temeljnih predmetov v osnovnošolskem izobraževanju. Poleg notranjega ocenjevanja poteka pri nekaterih predmetih – med njimi je tudi slovenščina – na koncu 6. in 9. razreda nacionalno preverjanje znanja (NPZ) in daje povratno informacijo o znanju tako učencem in njihovim staršem kot tudi učiteljem. Medtem ko pri notranjem ocenjevanju o vsem odloča učitelj, pri zunanjem ocenjevanju strokovnjaki sestavijo standardizirane preizkuse znanja, ki so enaki za vse učence in s tem omogočajo primerjavo rezultatov na državni ravni. Nacionalno preverjanje znanje je obvezno. Namen NPZ se je z leti spreminjal, danes je glavni namen pridobiti povratno informacijo o znanju/zmožnosti učencev in izboljšati učiteljevo poučevanje. Veliko je tudi kritik tovrstnega preverjanja znanja, npr. da ima NPZ prevelik vpliv na poučevanje in se zaradi tega določene vsebine izpuščajo pri pouku. Vpliva tudi na stres učencev in ti zato ne morejo pokazati svojega znanja. Zato je potrebno rezultate interpretirati previdno in z rezervo. Zaradi različnih dilem o NPZ, tudi v zadnjem času, smo s kvantitativno raziskavo ugotavljali, kaj menijo o NPZ iz slovenščine razredni učitelji v 6. razredu in predmetni učitelji, ki poučujejo slovenščino v 6. razredu. Zanimala nas je tudi primerjava mnenja učiteljev z mnenjem učencev. Opazili smo, da se med učenci niso pojavljale večje razlike v mnenju o NPZ iz slovenščine v 6. razredu, ne glede na različno zadnjo pisno oceno pri slovenščini in ne glede na spol, medtem ko so se med učitelji ter učitelji in učenci pokazale nekatere razlike v mnenju o NPZ. Ugotovili smo, da si učitelji želijo obvezen status NPZ in da se njegov dosežek upošteva pri končni oceni iz slovenščine v 6. razredu, ker bi ga tako osmislili in učencem ponudili tudi zunanjo motivacijo; učenci pa si želijo neobvezni status NPZ. Večina učiteljev meni, da je NPZ iz slovenščine težek za šestošolce, predvsem zaradi predolgih in zahtevnih besedil ter nejasnih navodil, učenci pa ga ocenjujejo za ravno prav zahtevnega. Več učiteljev je mnenja, da sta jezikovni in književni del pri NPZ enako zahtevna; če pa so se odločili za enega zahtevnejšega, jih je več izbralo književni del, predvsem zaradi slabega branja učencev. Učiteljem se priprave učencev na NPZ zdijo pomembne, zato učence pripravljajo nanj, sami pa se nanj ne pripravljajo, vendar je zanje zelo stresen. Prav tako je večina učiteljev mnenja, da NPZ ne vpliva na njihovo poučevanje slovenščine v 6. razredu. Učitelji imajo občutek, da se učenci ne trudijo dovolj pri reševanju NPZ, medtem ko učenci trdijo, da se trudijo. Večina učiteljev izhodiščno neumetnostno besedilo ocenjuje kot predolgo, večina učencev pa ga ima za primernega tako po dolžini kot po zahtevnosti. Učitelji slovenščine pripravo na NPZ ocenjujejo za pomembnejšo v primerjavo z učitelji razrednega pouka. Učitelji z več kot 10 let delovne dobe ocenjujejo književni del kot zahtevnejši, medtem ko tisti z manj kot 10 let delovne dobe menijo, da sta oba dela NPZ enako zahtevna.20172017-10-06 02:50:22Magistrsko delo/naloga96624COBISS_ID: 11758153sl