Stališča študentov razrednega pouka do učenja in poučevanja angleščine v prvem triletjuPratnemer, Manja (Avtor) Dagarin Fojkar, Mateja (Mentor) stališčaKo govorimo o primerni starosti za začetek učenja tujega jezika, se mnenja strokovnjakov nekoliko razlikujejo, načeloma pa navajajo starost nekje treh, štirih let pa vse tja do osmega leta (Marjanovič Umek, 2009). Za zgodnji začetek učenja prvega tujega jezika strokovnjaki navajajo različne argumente, eden izmed najbolj popularnih pa je vsekakor hipoteza o kritičnem obdobju, ko naj bi bil obstoj kritičnih obdobji pri usvajanju govora pogojen z dozorevanjem in plastičnostjo možganskih struktur, ki se odražajo v možganski kartografiji nekaterih temeljnih sestavin govora. Poučevanje kateregakoli tujega jezika na tako zgodnji stopnji je treba zasnovati na otrokovih razvojnih značilnostih in na podlagi njegovih predispozicij za učenje jezika. Na razredni stopnji, še posebej v prvem triletju, poteka ozaveščanje jezikovnega sistema otrok drugače kot v višjih razredih, zato je potrebno izbrati primeren tempo in primerne metode za poučevanje. Učitelj potrebuje za to ustrezna znanja, in to ne samo na področju jezika, pač pa tudi na področju razvojne psihologije in didaktike. Ta znanja si v Sloveniji lahko pridobi med šolanjem. Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru namreč nudita na podiplomski stopnji usmeritev v poučevanje na razredni stopnji z angleščino ali pa v okviru študijskih programov za izpopolnjevanje za učitelje, ki želijo poučevati angleščino na razredni stopnji. Starostna meja, ko učenje postane del obveznega predmetnika za učence, se vztrajno niža in s šolskim letom 2016/2017 je angleščina postala obvezna za vse učence že v drugem razredu. Na usvajanje tujega jezika, še posebno v prvem triletju, vplivajo pomembni dejavniki. Med njimi so motivacija za učenje, spomin in zaznavni stil učenca, v veliki meri pa tudi učitelj ali natančneje njegove kompetence in njegova stališča do jezika in poučevanja. Stališča pomembno vplivajo na učiteljevo pedagoško dejavnost. Učitelj pa je tudi z odnosom do predmeta, ki ga poučuje, zgled svojim učencem in je takoj za starši drugi najpomembnejši dejavnik pri oblikovanju osebnosti in kompetenc otroka v njegovem času šolanja. V empiričnem delu so nas zanimala stališča študentov razrednega pouka, torej bodočih učiteljev, do poučevanja angleščine v prvem triletju. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali študenti dveh pedagoških fakultet, ki obiskujejo prvi letnik dodiplomskega študija razrednega pouka in prvi letnik podiplomskega študija smeri poučevanje na razredni stopnji z angleščino. Ugotovitve so pokazale večinoma pozitivna stališča do učenja in poučevanja angleščine v prvem triletju. Poleg tega so nas zanimale tudi izkušnje anketiranih z lastnim učenjem angleščine v OŠ ter ali obstaja povezanost med temi izkušnjami in stališči do poučevanja angleščine ter rabo angleščine v vsakdanu. Na koncu nas je zanimalo še, ali obstajajo pomembne razlike med stališči študentov dodiplomskega študija in stališči študentov podiplomskega študija. Ugotavljamo, da se razlike pojavljajo pri določenih stališčih, povezanih s koristjo učenja angleščine v prvem triletju ter učiteljevim delom v razredu (dodatna didaktična znanja, ki jih potrebuje, pristope, ki jih izbira, ali vključuje v pouk angleščine materni jezik).20172017-10-06 02:50:06Magistrsko delo/naloga96618COBISS_ID: 11756105sl