<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Socialna vključenost nadarjenih učencev</dc:title><dc:creator>Jokan,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadarjenost</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:subject>težave nadarjenih učencev</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Nadarjenost je kombinacija nadpovprečnih sposobnosti in še nekaterih drugih izjemnih osebnostnih lastnosti posameznika, ki lahko pod ustreznimi pogoji privedejo do izjemnih dosežkov. Raziskave kažejo, da osebnostni razvoj nadarjenega otroka lahko poteka drugače kot pri njegovih vrstnikih. Lahko pride do osebnostne neusklajenosti oziroma do asinhronega razvoja, ko posameznik s svojimi kognitivnimi sposobnostmi močno presega mejo svoje kronološke starosti, v čustvenem in socialnem razvoju pa ostaja na stopnji svoje kronološke starosti. Iz tega razloga je problem socialne vključenosti nadarjenih učencev v šoli strokovno zanimiv, saj lahko na osnovi prepoznavanja socialnih in čustvenih značilnosti nadarjenih učencev ustrezno strokovno delujemo; jih podpremo ali oblikujemo ustrezne intervencijske strategije. Socialni odnosi namreč pomembno vplivajo na učence in njihovo učno uspešnost. Otrokov razvoj pa ni odvisen le od njegovih kognitivnih in fizičnih zmožnosti, ampak ima pri tem pomembno vlogo okolje, v katerem otrok živi, odrašča in se razvija. 
Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so nadarjeni učenci socialno sprejeti v razredu, katere njihove osebnostne značilnosti najbolj vplivajo na socialno vključenost, kako jih zaznavajo sošolci ter kako nadarjeni učenci vidijo sebe v razredu. Prav tako je bil moj namen raziskati, ali ima v opisanem socialnem kontekstu pomembno vlogo okolje, iz katerega učenci izhajajo. Ne nazadnje me je zanimalo, kako razredniki spodbujajo socialno vključevanje nadarjenih učencev ter kakšno je njihovo ravnanje v primerih opažene socialne izključenosti nadarjenih učencev. V raziskavo je bilo vključenih 263 učencev iz 2 mestnih osnovnih šol vzhodne Slovenije (od tega 49 nadarjenih učencev) ter 242 učencev iz 3 podeželskih osnovnih šol vzhodne Slovenije (od tega 49 nadarjenih učencev) od 6. do 9. razreda ter njihovi razredniki. Učenci so izpolnili vprašalnik sociometrične preizkušnje, razredniki vprašalnik za razrednike, nadarjeni učenci pa so izpolnili še preizkušnjo drevo razreda. Rezultati so pokazali, da ima največ nadarjenih učencev srednji sociometrični status, nekaj jih ima visok sociometrični status, zelo majhen delež pa nizek sociometrični status, kar kaže na to, da so nadarjeni učenci večinoma dobro sprejeti v razredu tako med poukom kot tudi med odmori in v prostem času in niso socialno izključeni, kar so potrdili tudi razredniki. Pri lastnostih nadarjenih učencev so tako razredniki kot tudi sošolci izpostavili več pozitivnih kot negativnih lastnosti, med katerimi prevladujejo komunikativnost, družabnost, prijaznost, bogata domišljija, delavnost in pripravljenost pomagati. Večjih razlik med nadarjenimi učenci iz mestnih in podeželskih šol v raziskavi nismo ugotovili.</dc:description><dc:publisher>[N. Jokan]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-06 02:48:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96558</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.76-056.45(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11749705</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
