Govorno-jezikovne značilnosti slepih in slabovidnih otrokKavčič, Ana (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) Žolgar, Ingrid (Komentor) govorno-jezikovni razvojgovorno-jezikovne značilnostiSlepota in slabovidnost lahko pri otrocih, ki usvajajo govor in jezik, negativno vplivata na govorno-jezikovno kompetentnost ter zmožnost socialne interakcije. V svojem magistrskem delu se osredotočam na govorno-jezikovne značilnosti predšolskih slepih in slabovidnih otrok ter ugotavljam, kaj je značilno za njihovo izražanje ter razumevanje. V teoretičnem delu opisujem razvoj govora in jezika na splošno, nato pa nadaljujem z govorom in jezikom pri slepih in slabovidnih otrocih. Opisujem predvsem govorno-jezikovno obdobje in predstavljam govorno-jezikovne značilnosti po posameznih področjih. Pri govorno-jezikovnem izražanju sem se usmerila na fonološko zmožnost in razumljivost govora ter gramatično, semantično in pragmatično zmožnost, v dodatnem poglavju pa sem nekaj pozornosti posvetila še govorno-jezikovnemu razumevanju. Empirični del sem oblikovala na podlagi študije govorno-jezikovnih značilnosti štirih slepih in slabovidnih otrok v predšolskem obdobju, kjer sem na podlagi že obstoječih lestvic v tujem jeziku prirejene lestvice ocenjevala govorno-jezikovno funkcioniranje po vseh zgoraj naštetih področjih. Rezultati kažejo, da na področju razumljivosti govora in fonološke zmožnosti otroci dosegajo nivo delne usvojenosti, enako kot pri gramatični zmožnosti, kjer posameznikom največ težav povzroča raba zaimkov. Dolžina povedi je z izjemo najmlajšega dečka pri otrocih glede na starost ustrezna, prav tako besedišče in nabor besed. Semantično zmožnost v splošnem sicer še usvajajo, pri enem od preučevanih otrok sem zaznala pojav verbalizmov. Tudi pragmatična zmožnost je še na stopnji usvajanja, največja odstopanja so se izkazala pri obnavljanju zgodbe v pravilnem vrstnem redu ter prostem pripovedovanju zgodbe, poleg pomanjkljivega opazovanja govorca z očmi med pogovorom. Pri preučevani slabovidni deklici v nekaterih situacijah prihaja tudi do rabe večjega deleža vprašanj ter pojava eholalij in produkcije nenavadnih glasov in vzklikov, česar pri ostalih otrocih ni bilo. Na področju govorno-jezikovnega razumevanja trije od štirih preučevanih otrok dosegajo mejnike za svojo starost in je receptivni jezik usvojen v celoti, četrti, najmlajši otrok, pa je na stopnji usvajanja. Na podlagi preučene literature in lastnih opažanj pri otrocih, vključenih v raziskavo, sem oblikovala ter podala še strategije za spodbujanje govorno-jezikovnega izražanja ter razumevanja pri slepih in slabovidnih otrocih, z namenom pomoči otroku, staršem in strokovnjakom.[A. Kavčič]20172017-10-06 02:48:00Magistrsko delo/naloga96557UDK: 376-056.34(043.2)COBISS_ID: 11750217sl