<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpeljava elektroforeze DNA v pouk osnovne šole</dc:title><dc:creator>Klenar,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektroforeza DNK</dc:subject><dc:subject>pouk kemije</dc:subject><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>interes</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Namen magistrskega dela je preveriti, kako na uspešnost preizkusa znanja vplivajo različne ravni učnih kompetenc učencev za učenje kemije. Osnovni namen je preveriti, ali je vpeljava eksperimenta elektroforeze DNK primerna za uporabo v osnovni šoli, kakšen uspeh dosegajo učenci na preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja o elektroforezi ter kako tovrsten način poučevanja spodbuja interes učencev za dodatno in bolj poglobljeno učenje kemije. Narejena je bila poglobljena analiza, katere cilje je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike med učenci z različnimi ravnmi avtonomne in kontrolirane motivacije v učnem uspehu in trajnosti znanja o elektroforezi. Namen magistrskega dela je tudi preveriti, kako na uspešnost preizkusa znanja vplivajo različne ravni učnih kompetenc učencev za učenje kemije. 
Za namen te raziskave je bil razvit in optimiziran eksperiment, ki prikazuje princip elektroforeze DNK in določevanja profila DNK, ki ga učenci lahko izvajajo samostojno. Eksperiment, primeren za laboratorijsko delo v osnovni šoli, je elektroforeza z barvili iz flomastrov ali barvili za živila. Izdelana je bila aparatura za elektroforezo, ki učencem omogoča nazoren vpogled v način izvajanja postopka elektroforeze. Priskrbljeni so bili pripomočki (avtomatska pipeta), ki se jih uporablja pri postopku elektroforeze DNK, da so učenci lahko preverili svoje ročne sposobnosti z instrumenti, ki jih še ne poznajo.
Empirični del raziskave vključuje 129 učencev 8. in 9. razredov osnovnih šol iz Ljubljane in okolice, ki obiskujejo izbirna predmeta Poskusi v kemiji in Kemija v življenju. Učenci so pred eksperimentom izpolnili vprašalnik »O razlogih učencev za učenje kemije« in rešili predpreizkus znanja. Po eksperimentu so izpolnili še vprašalnik »Izvedba učne ure« in rešili preizkus znanja o elektroforezi. Dva meseca po eksperimentu so učenci ponovno rešili enak preizkus znanja o elektroforezi. Zbrani podatki so bili kvantitativno analizirani s statističnim programom SPSS.
Raziskava kaže, da so bili učenci kljub zahtevnosti in abstraktnosti eksperimenta zelo uspešni tako na prvem kot drugem preizkusu znanja o elektroforezi. V povprečju so učenci dosegli več kot 50 % vseh točk. Podani so rezultati analize dosežkov učencev na preizkusu znanja o elektroforezi glede na različne ravni situacijskega interesa učencev za učenje teh vsebin, avtonomne in kontrolirane motivacije ter učnih kompetenc učencev za učenje kemije.</dc:description><dc:publisher>[T. Klenar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-06 02:47:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96549</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 54:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11747145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
