<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza kakovosti določitve položaja v realnem času z uporabo različnih sistemov GNSS</dc:title><dc:creator>Šoič,	Grega	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Roland,	Markus	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sterle,	Oskar	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diferencialni GNSS</dc:subject><dc:subject>RTK</dc:subject><dc:subject>GNSS monitoring</dc:subject><dc:subject>GPS</dc:subject><dc:subject>GLONASS</dc:subject><dc:subject>BeiDou</dc:subject><dc:description>Vsako leto se izvede nekaj izstrelitev novih satelitov v različnih globalnih navigacijskih satelitskih sistemih (GNSS) z namenom izboljšanja globalne pokritosti z navigacijskim satelitskim signalom. To hkrati omogoča tudi, da določitev položaja z uporabo sistemov GNSS postaja vedno bolj uporabljana tehnika v različnih aplikacijah določitve položaja. GNSS omogoča določitev položaja visoke točnosti in natančnosti v realnem času z visoko hitrostjo izvajanja meritev in sicer 1 Hz ali celo 10 Hz. Ta lastnost je zelo zaželena pri projektih stalno potekajočega monitoringa, zato GNSS monitoring postaja vedno bolj uporabljan pristop.
GNSS monitoring se običajno izvaja z uporabo tehnik diferencialnega GNSS. Tako je bil namen te raziskave ovrednotiti in primerjati rezultate določitve položaja v realnem času z uporabo tehnik diferencialnega GNSS ter podatkov opazovanj različnih kombinacij frekvenc in različnih sistemov GNSS. Za namen raziskave je bil nad 14 dnevnimi seti eno- in dvofrekvenčnih opazovanj GNSS, pridobljenih s treh GNSS sprejemnikov, ki so tvorili dva, 51 in 13 990 metrov dolga, bazna vektorja, izveden večkratni preračun določitev položaja v realnem času. Ti seti so vsebovali opazovanja GNSS sistemov GPS, GLONASS in BeiDou, med katerimi je bilo mogoče narediti sedem različnih kombinacij. Serije koordinat določitev položaja v realnem času, ki so bile izračunane na podlagi vseh kombinacij med sedmimi kombinacijami sistemov GNSS, opazovanji dveh frekvenc in dveh dolžin baznih vektorjev, so bile analizirane in primerjane med sabo. Naloga se zaključi z razpravo o rezultatih opravljene raziskave, ki so predstavljeni v obliki različnih grafičnih prikazov in statističnih indikatorjev. Ugotovitve pokažejo razliko v rezultatih ob uporabi različnih sistemov GNSS ločeno ali kombiniranja med njimi. Kot samostojen sistem se za najbolj točnega izkaže GPS, med tem ko kombinacija vseh treh sistemov GNSS vrne najboljše numerične vrednosti rezultatov.</dc:description><dc:publisher>[G. Šoič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 16:07:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96475</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 528.28(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128584</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8204129</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
