<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Numerično modeliranje brizganega betona z uporabo naprednih konstitutivnih modelov</dc:title><dc:creator>Hostnik,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Karlovšek,	Jurij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Jure	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>brizgani beton</dc:subject><dc:subject>predorogradnja</dc:subject><dc:subject>numerične analize</dc:subject><dc:subject>nelinearnost</dc:subject><dc:subject>elasto-plastičnost</dc:subject><dc:subject>konstitutivni modeli</dc:subject><dc:subject>časovna
odvisnost</dc:subject><dc:description>V geotehniki, predvsem v predorogradnji, je uporaba brizganega betona zelo razširjena. Za razliko od
klasičnega litega betona, kjer se pri načrtovanju in gradnji upošteva lastnosti otrdelega betona, je pri
uporabi brizganega betona nujno poznavanje mehanskih lastnosti v začetni in zgodnji starosti. Od tega
je namreč odvisna varnost med gradnjo in hitrost napredovanja izkopa. Razlog je v tem, da mora brizgan
beton že takoj prevzeti obremenitev, ki izhaja iz lastne teže materiala. Z nadaljevanjem izkopa in
posledično relaksacijo okoljske hribine mora že v začetni in zgodnji starosti zagotavljati ustrezen
podporni tlak.
V magistrskem delu je obravnavano numerično modeliranje brizganega betona z uporabo konstitutivnih
modelov, ki imajo vgrajeno časovno odvisnost mehanskih lastnosti. Poleg tega nekateri obravnavani
modeli opisujejo odziv brizganega betona po preseženi vrhunski natezni oziroma tlačni trdnosti. Cilj
naloge je ugotoviti prednosti in slabosti uporabe naprednih modelov v primerjavi z enostavnimi
linearno-elastičnimi in elasto-plastičnimi modeli, ki se trenutno večinoma uporabljajo pri načrtovanju
podzemnih objektov.
V prvem delu so opisani uporabljeni konstitutivni modeli, ki so vključeni v na področju geotehnike in
predorogradnje najbolj razširjena numerična programska orodja Abaqus, ZSoil in Plaxis. Največja
težava naprednih konstitutivnih modelov je veliko število vhodnih parametrov, med katerimi so nekateri
težko določljivi. Posledično se v praksi uporabljajo ocenjene ali na podlagi izkušenj privzete vrednosti
ter priporočene vrednosti s strani proizvajalca programske opreme. Najbolj zanesljive parametre
pridobimo s povratnimi analizami laboratorijskih ali in-situ preiskav brizganega betona, s katerimi se v
fazi priprav na gradnjo potrjuje receptura brizganega betona. Tekom dela so bili pridobljeni rezultati
laboratorijskih preiskav enoosne tlačne trdnosti pri različnih starostih in rezultati preizkusa žilavosti
materiala. Nato so bile v nadaljevanju narejene povratne analize laboratorijskih testov in s tem določeni
oziroma preverjeni splošno uporabljani vhodni parametri za napredne konstitutivne modele. V zadnjem
delu je prikazana praktična uporaba konstitutivnih modelov s povratno analizo obstoječega predora
Tabor na hitri cesti Razdrto – Nova Gorica. Nato so v zaključku predstavljeni rezultati raziskave ter
prednosti in slabosti uporabe nelinearnih konstitutivnih modelov za brizgani beton.</dc:description><dc:publisher>[M. Hostnik]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 16:06:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96465</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.19:666.97.033.14(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128574</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8206689</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
