<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izboljšanje akustične klime prostorov v vzgojno varstvenih ustanovah z upoštevanjem psihofizičnega odziva uporabnikov</dc:title><dc:creator>Šubic,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunič,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hrup</dc:subject><dc:subject>prostorska akustika</dc:subject><dc:subject>odmevni čas</dc:subject><dc:subject>absorber zvoka</dc:subject><dc:subject>vzgojno varstvene ustanove</dc:subject><dc:subject>psihofizični vpliv</dc:subject><dc:subject>akustične meritve</dc:subject><dc:subject>impedančna cev</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava problematiko akustične ureditve prostorov vzgojno varstvenih ustanov. Odmevni časi so v le-teh pogosto predolgi, kar ne omogoča optimalnega izvajanja pedagoške aktivnosti, visoka raven hrupa pa tudi negativno vpliva na zdravje zaposlenih in otrok. 

Reševanja problema smo se lotili z inovativnim razvojem prototipnih zvočno absorpcijskih elementov, prilagojenih za uporabo v vzgojno varstvenih ustanovah. Takšni elementi morajo izpolnjevati zakonske zahteve za gradbene proizvode, poleg tega pa morajo biti primerni tudi iz zdravstveno-higienskega, ekonomskega in kreativnega vidika. Metode dela obsegajo izračune, laboratorijske meritve absorpcijskega koeficienta, in-situ meritve odmevnega časa in ekvivalentne ravni zvočnega tlaka ter osebno komunikacijo z uporabniki prostora v pogledu njihovega psihofizičnega odziva na obstoječe in na stanje po prenovi.

Izdelanih je bilo pet prototipnih tipov absorpcijskih elementov, ki so se razlikovali glede na sestavo in postavitev v prostoru. Za namen izračuna potrebne količine zvočno absorpcijske površine v prostoru smo izdelali računski program ROC. In-situ meritve so bile izvedene pred in po akustični ureditvi igralnice in so pokazale izrazito izboljšanje po vnosu absorpcijskih elementov. Odmevni čas se je skrajšal za 44% iz 0,92 s na samo 0,52 s (v srednjem frekvenčnem območju), ekvivalentna raven zvočnega tlaka pa za 2,5 dB. 

Kot ocena ustreznosti je služilo tudi subjektivno mnenje uporabnikov prostora, pridobljeno preko vprašalnika in pogovorov z zaposlenimi, ki so bili nad izvedeno akustično ureditvijo zadovoljni, celo navdušeni: akustična klima se izrazito izboljša, prostor je tišji, akustični elementi pa nemoteči v prostoru.

V zaključku smo podali kriterije (gradbeno-tehnične, zdravstveno-higienske, ekonomske in kreativne) s katerimi se v procesu odločanja izbere končni akustični element.</dc:description><dc:publisher>[N. Šubic]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 16:06:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96463</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 699.844:727(497.4)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128572</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8207201</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
