Stopnja žrelnega refleksa pri intraoralnem slikanju zobOrehek, Maja (Avtor) Hlebec, Valentina (Mentor) Mekiš, Nejc (Komentor) rentgensko slikanje zobizkušnje radioloških inženirjevtehnike dihanjakočniki zgornje čeljustiUvod: Žrelni refleks je moteč dejavnik pri intraoralnem slikanju zob. Seveda pa sta tako pojav kot stopnja odvisna od več dejavnikov. Radiološki inženir ima pri tem veliko vlogo, saj z različnimi metodami žrelni refleks lahko prepreči, ali pa vsaj omili. Namen: Želeli smo ugotoviti, kako spol, področja slikanja ter izkušnje radiološkega inženirja vplivajo na pojav žrelnega refleksa. Poleg slednjih primerjav pa smo želeli ugotoviti, kakšne tehnike radiološki inženirji uporabljajo za omilitev žrelnega refleksa in primerjati tehnike omiljenja glede na delovne izkušnje radioloških inženirjev. Metode dela: Pri magistrskem delu smo uporabili kombinacijo ankete in strukturiranega opazovanja. Anketo je v časovnem okvirju treh mesecev izpolnjevalo pet radioloških inženirjev iz štirih zdravstvenih domov. V anketo so vpisovali svoja opazovanja in odgovorili na dva vprašanja odprtega tipa. Podatke smo nato obdelali s statističnim programom SPSS. Rezultati: Žrelni refleks se je pojavil pri 61 pacientih od skupno 2761 slikanih pacientov, od tega v transkaninem področju pri 55 pacientih, v interkaninem področju pa pri 6 pacientih. Pri kočnikih zgornje čeljusti je do žrelnega refleksa prišlo pri 23 pacientih, v ostalih področjih pa pri 38 pacientih. Spol na pojav žrelnega refleksa ne vpliva. Izmed vseh slikanih pacientov se je žrelni refleks pojavil pri 2,2 % pacientov, tako pri moških kot pri ženskah. Od pacientov, pri katerih se žrelni refleks pojavi, se le-ta pojavi v področju kočnikov zgornje čeljusti pri 39,3 % moških in 36,4 % žensk. Radiološka inženirja z delovnimi izkušnjami do treh let sta skupno poslikala 670 pacientov; žrelni refleks se je pojavil pri 29 pacientih. Radiološki inženirji z več kot tremi leti delovnih izkušnj so skupno poslikali 2059 pacientov; pri njih se je žrelni refleks pojavil pri 32 pacientih. Najpogostejša metoda omiljenja žrelnega refleksa pri anketiranih radioloških inženirjih je bilo navodilo pacientom, naj spremenijo način dihanja. Ta metoda je najpogostejša ne glede na delovne izkušnje anketiranih radioloških inženirjev. Razprava in zaključek: Glede na rezultate je potrebna posebna pazljivost radioloških inženirjev pri slikanju področij, občutljivih za nastanek žrelnega refleksa. Potrebno bi bilo omogočiti, da radiološki inženirji tekom raznih izobraževanjih spoznajo več tehnik omilitve žrelnega refleksa.20172017-10-02 15:38:51Magistrsko delo/naloga96446VisID: 79395COBISS_ID: 5343339sl