<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza novejše slovenske sodne prakse na področju prostitucijskih deliktov</dc:title><dc:creator>Močnik,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zloraba prostitucije</dc:subject><dc:subject>izkoriščanje</dc:subject><dc:subject>prostitucija</dc:subject><dc:subject>namen koristoljubnosti</dc:subject><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:subject>seksualno delo</dc:subject><dc:description>POVZETEK
ANALIZA NOVEJŠE SLOVENSKE SODNE PRAKSE NA PODROČJU PROSTITUCIJSKIH DELIKTOV
Leta 2004 je začela veljati novela kazenskega zakonika, ki je na področju prostitucijskih deliktov prinesla veliko spremembo. Zakonodajalec je z namenom združitve takratnih kaznivih dejanj zvodništva in posredovanja pri prostituciji določil novo kaznivo dejanje: zloraba prostitucije. Sodelovanje pri tuji prostituciji je od takrat kaznivo, če je izvršeno »zaradi izkoriščanja«. Gre za nov zakonski znak, ki je zožil polje kaznivosti. Ker je pojem nekoliko nejasen in nedoločen, je in bo naloga sodne prakse, da ga napolni. Proces razlage se je že začel, pri čemer se sodišča sklicujejo na določene elemente, ki naj bi potrjevali obstoj izkoriščanja. V storilčevem ravnanju se na primer išče namen koristoljubnosti. Ni sporno, da storilec pridobiva finančno korist na račun prostitucije, prav tako naj ne bi bila problematična višina premoženjske koristi, ki nastane pri prostituciji, pač pa problem predstavlja način razdelitve zaslužka. Namen koristoljubnosti, ki vodi v ekonomsko izkoriščanje, se po mnenju sodne prakse kaže tudi v nadzoru prostitutkinih zaslužkov. Prostitutka je tudi sicer pod strogim nadzorom osebe, ki sodeluje pri njeni prostituciji z namenom izkoriščanja. Nadzor storilec vrši tako, da sam sprejema klice strank, se z njimi dogovarja o kraju, času in ceni spolnih storitev. Pri kontroli gre lahko še dlje in omejuje prostost in gibanje prostitutke, nadzoruje njeno komunikacijo in podobno. Cilj je vzdrževati stanje podrejenosti prostitutk, pri čemer se poslužuje tudi sile ali groženj. Storilec v odnosu do prostitutke vzpostavlja jasno hierarhijo, svojo dominanco pa potrjuje z zaničevalnimi in nespoštljivimi ravnanji ali komunikacijo. S prostitutko, ki jo izkorišča, ravna kot s »sredstvom za pridobivanje koristi«. Izkoriščanje slabega ekonomskega položaja, v katerem se znajdejo prostitutke, po mnenju sodišč prav tako potrjuje zlorabo prostitucije. Sodna praksa pa kot element izkoriščanja upošteva tudi sodelovanje pri prostituciji, ki predstavlja dalj časa trajajočo in utečeno dejavnost.
Sodišča bolj ali manj uspešno opredeljujejo pomen zakonskega znaka »zaradi izkoriščanja«, nikakor pa se razlaga še ni ustalila. Dobro je, da vse bolj presojajo celotno situacijo in okoliščine, v katerih so se znašle prostitutke, in se ne osredotočajo več zgolj na storilčev namen koristoljubnosti.
Ključne besede: zloraba prostitucije, izkoriščanje, prostitucija, namen koristoljubnosti, trgovina z ljudmi, seksualno delo</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 08:21:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96436</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76868</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15816273</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
