<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava prisilne poravnave v Sloveniji in na Hrvaškem</dc:title><dc:creator>Kos,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simoneti,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Postopek prisilne poravnave v Sloveniji</dc:subject><dc:subject>postopek prisilne poravnave na Hrvaškem</dc:subject><dc:subject>sodno finančno prestrukturiranje</dc:subject><dc:subject>Lex Agrokor</dc:subject><dc:subject>Lex Mercator</dc:subject><dc:subject>insolvenčna zakonodaja</dc:subject><dc:subject>insolventnost</dc:subject><dc:subject>primerjava prisilne poravnave</dc:subject><dc:subject>ZFPPIPP</dc:subject><dc:subject>Stečajni zakon</dc:subject><dc:description>Postopek sodnega finančnega prestrukturiranja omogoča obvezno prestrukturiranje vseh terjatev, kljub temu da se s tem ne strinjajo vsi upniki posameznega dolžnika, na katere bi učinkovalo. Vsi upniki, katerih terjatve so skladno s predpisi ugotovljene v posameznem postopku sodnega finančnega prestrukturiranja, imajo pravico glasovati o prestrukturiranju vseh terjatev, pri čemer v primeru izglasovanja in potrditve predlaganega prestrukturiranja ta učinkuje na vse terjatve enake vrste na enak način. S tem je varovano načelo enakega obravnavanja upnikov kot temeljno načelo postopkov sodnega finančnega prestrukturiranja. Avtor v nalogi primerja institut sodnega finančnega prestrukturiranja v Sloveniji in na Hrvaškem po posameznih elementih in sproti analizira zaznane razlike. Pri tem se osredotoča izključno na najpomembnejše elemente, ki so obema jurisdikcijama skupni ali različni. V zaključku naloge je predstavljen tudi Lex Agrokor, ki je izrazito in ad hoc posegel v postopek sodnega finančnega prestrukturiranja ene izmed, če ne celo največje družbe hrvaškega gospodarstva (Agrokor), potencialno pa tudi druge, ki bodo izpolnjevale zakonske pogoje. Lex Agrokor je bil očitno sprejet kot odgovor na nezaupanje v veljavno hrvaško insolvenčno zakonodajo, pri tem pa je zaradi svoje ad hoc narave ter posledične prehitre priprave posegel v mnoge temelje sicer uveljavljene insolvenčne zakonodaje, predvsem sodnega postopka finančnega prestrukturiranja. V zaključku avtor kratko predstavi tudi Lex Mercator, sicer sprejet kot odgovor na Lex Agrokor, po mnenju avtorja pa še bolj kot odgovor na slovensko slabo korporativno zakonodajo, predvsem pa določbe ZGD-1 o razmerjih v koncernih in pravilih, ki bi morale varovati hčerinske družbe pred izčrpavanjem s strani obvladujočih družb.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 08:21:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96432</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76470</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15816785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
