<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Položaj in pravice delavca v primeru insolventnosti delodajalca</dc:title><dc:creator>Marin,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gospodarska kriza</dc:subject><dc:subject>insolventnost delodajalca</dc:subject><dc:subject>stečaj</dc:subject><dc:subject>prisilna poravnava</dc:subject><dc:subject>varstvo terjatev delavcev</dc:subject><dc:subject>prednostna pravica</dc:subject><dc:subject>jamstvena ustanov</dc:subject><dc:description>Z insolventnostjo se soočajo subjekti na trgu že vrsto let. Gre za položaj dolžnika, ko je njegovo ekonomsko stanje zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov ogroženo do te mere, da ne zmore več pokrivati svojih dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. V nalogi bo govora predvsem o insolventnem subjektu kot delodajalcu in položaju ter pravicah delavcev, katerih zaposlitev je zaradi nastopa insolventnosti ogrožena. Predmet preučevanja bo položaj delavcev v primeru insolventnosti delodajalca v obdobju zadnjih desetih let, ko je zaradi gospodarske krize število insolvenčnih postopkov v porastu.

Preseženo je mnenje, da z začetkom določenega insolvenčnega postopka prenehajo delovna razmerja vsem zaposlenim delavcem. Dejstvo, da se je delodajalec znašel v katerem od insolvenčnih postopkov, ni zadosten razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravni viri na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni določajo, da mora biti omenjena odpoved podkrepljena z resnim in utemeljenim razlogom, ki ga mora izkazati oseba, ki v konkretnem primeru odpoveduje pogodbo. Delavcem grejo iz tega naslova tudi druge pravice, kot so odpravnina, odškodnine in nadomestila za primer brezposelnosti.

Posebno pravno relevantno področje predstavljajo tudi delavske terjatve do insolventnih delodajalcev. Delavske terjatve so že tradicionalno deležne posebnega varstva zaradi specifičnega položaja delavca kot šibkejše stranke v razmerju do delodajalca. Varstvo terjatev delavcev se lahko zagotavlja s prednostno pravico in posebno javno jamstveno ustanovo. Slovenija je v svoji nacionalni zakonodaji uredila obe vrsti varstva delavskih terjatev, kar jo uvršča med pravne sisteme s kombiniranim sistemom.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-10-02 08:21:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96427</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76465</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15798353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
