Miselni procesi pri tekačih na ultramaratonskih preizkušnjahAhac, Urška (Avtor) Tušak, Matej (Mentor) tekultramaratonsuper dolgotrajna vzdržljivostmiselni procesimentalna vzdržljivostmotivacijaCilj diplomskega dela je bil izluščiti glavne miselne vzorce in vodila rekreativnih tekačev na dolge proge. Pri razdaljah, ki segajo v dvakratni maraton in več, je potrebna izdatna mera samomotivacije, slednja pa lahko izvira iz pozitivnih prepričanj ali pa negativnih preteklih travm posameznika. Vsi, ki tečejo na daljše razdalje, imajo za seboj močan psihološki vzvod in naš namen je bil slednje poiskati ter podrobneje opisati. V tem projektu so povzeti rezultati nekaterih raziskav, ki so bile opravljene o tej temi. Miselne procese lahko ubesedimo le do določene mere. Danes vemo, da je v naši podzavesti shranjenih še veliko misli, ki jih ne znamo ubesediti, zelo hitro pridejo in odidejo ter jih največkrat ne znamo niti ujeti. Zato je potrebno biti pri izbiri vprašanj dosleden in previden, hkrati pa morajo doseči svoj namen. Takšna vprašanja so tudi del našega vprašalnika. Duševnost je v biološkem smislu ustrojena na način, da nas hitro opozori na pretirano trošenje energije. Zato je občutenje neprijetnih stanj in notranje opozarjanje, da počnemo nekaj nesmiselnega, povsem logična stvar. Tako vrhunski športniki kot tudi dobri rekreativci se dobro zavedajo, da je treba premagati več stanj neugodja, da pridejo do boljših rezultatov. Človeška bitja nekako naravno počnemo stvari, ki so nam všeč in se izogibamo rečem, ki nam niso. Obstajajo pristopi, ki pomagajo premagati genetsko vgrajena opozorila psihe, da počnemo nekaj, pred čimer se želi telo ubraniti, vendar pa so rekreativcem največkrat neznani, saj so del vrhunskega športa. Tako bolečina pri rekreativnih tekačih preide v zavest in veliko ljudi ne ve, kaj z njo početi. Uporabili smo deskriptivno metodo pri razčlenjevanju raziskav in intervju, ki smo ga izvedli z desetimi različnimi slovenskimi ultramaratonci. Pri spraševanju smo zajeli deset slovenskih ultramaratonskih tekačev in tekačic (5 moških in 5 žensk). Na podlagi njihovih odgovorov smo izvedli primerjavo z raziskavami, ki so bile izvedene po drugih državah. Podatke smo analizirali v Microsoft Excelu 2013 (Microsoft, Washington, ZDA) in v statističnem programu IBM SPSS 24 (SPSS Inc., Chicago, Illinois, ZDA). Vsem trditvam smo naprej izračunali deleže odgovorov. Za primerjavo med spoloma glede na izbrano trditev smo uporabili Mann-Whitneyev test. Vse podatki smo analizirali pri stopnji tveganja 5 % in jih rezultate predstavili v tabelah.20172017-10-02 08:07:45Diplomsko delo/naloga96411VisID: 19857COBISS_ID: 5291697sl