<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Usmerjeno sklapljanje svetlobe iz laserjev na osnovi nanožic v silicijeve valovode</dc:title><dc:creator>SENICA,	URBAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krč,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Becherer,	Markus	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>laser na osnovi nanožic</dc:subject><dc:subject>valovod</dc:subject><dc:subject>odbojnost</dc:subject><dc:subject>usmerjeno sklapljanje svetlobe</dc:subject><dc:subject>spinsko-orbitalna sklopitev</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na numerične simulacije GaAs-AlGaAs nanožic z jedrom in lupino (angl. "GaAs-AlGaAs core-shell nanowires") na silicijevih valovodih (angl. "silicon waveguides"). Takšne strukture so obetavne v kontekstu optičnih povezav znotraj čipov.

Z uporabo več simulacijskih orodij preučimo različne lastnosti obravnavanih struktur, začenši s študijo optičnih rodov, ki se širijo znotraj valovoda, ki ga tvori nanožica. Visoka odbojnost koncev nanožice je pomemben parameter pri znižanju praga laserskega delovanja. Odbojnost lahko povišamo iz 40% na 90% z dodatkom kovinskega zrcala. Z asimetrično postavitvijo nanožice, znotraj katere se širi krožno polariziran val, na vrh silicijevega valovoda lahko dosežemo usmerjeno sklapljanje svetlobe preko t.i. spinsko-orbitalne sklopitve. Razmerje med količino skopljene svetlobe v nasprotnih smereh valovoda lahko doseže vrednosti blizu 10^4, a je izjemno občutljivo na položaj nanožice na valovodu. Na sklapjanje svetlobe vpliva mnogo parametrov, kot so dimenzije nanožice in valovoda ter debelina oksida. Posledično nastane ogromnem parametrski prostor, kar otežuje iskanje optimalne strukture.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-28 08:05:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96284</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39143</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
