<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vprašanje najboljše pravne odločitve</dc:title><dc:creator>Pečarič,	Damjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavčnik,	Marijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravičnost</dc:subject><dc:subject>resnica</dc:subject><dc:subject>načela</dc:subject><dc:subject>toleranca</dc:subject><dc:subject>sorazmernost</dc:subject><dc:subject>argumentacija.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi se bom ukvarjal z iskanjem najboljše in hkrati pravne odločitve s pomočjo
pravičnosti, ki jo bom postavil za skupni imenovalec obema. V uvodu bom pojma pravičnost
in pravo razdelil, saj nista nujno neločljivo povezana, nato pa bom skozi nalogo skušal oba
pojma ponovno zdruţiti z namenom, da bi dokazal, da je le pravična pravna odločitev
najboljša. V prvem delu se bom posvetil predstavitvi teorij, ki so se in se še ukvarjajo s
pravičnostjo. Omejil se bom na teorije o materialni in formalni pravičnosti, vsebinskih
obrazcev pravičnosti in načinov njihovega vsebinskega zapolnjevanja in razumevanja ter
pogledov naravnega prava in pravnega pozitivizma na idejo pravičnosti. V drugem delu bom
prikazal nekaj primerov, ki veljajo za teţke odločitve in na kak način naj razumemo idejo
pravičnosti, da bi lahko tudi v takih primerih našli najboljšo pravno odločitev. Dotaknil se bom
ekonomske analize prava, vprašanja materialne resnice in sodnikove svobode pri odločanju.
V tretjem delu bom predstavil dve odločitvi sodišč. Prva se nanaša na odločitev Ustavnega
sodišča v primeru, ko pritoţnik zatrjuje, da ne obstaja pravna podlaga za izpodbijani pravni
akt in argumentiranje sodišča, ki je pritoţbi ugodilo. Drugi primer bo sodba Višjega sodišča,
ki obravnava pritoţbo na sodbo, izdano na podlagi sporazuma o priznanju krivde, torej brez
natančnega ugotavljanja materialne resnice o dogodku. Na koncu se bom pogajanjem in
sporazumu o priznanju krivde nekoliko bolj posvetil in izrazil pomisleke o primernosti
instituta, ki ţrtvuje ugotavljanje materialne resnice na račun izogibanja sodnim zaostankom.
V sklepu bom potrdil hipotezo, da je izmed več moţnih najboljša le ena pravna odločitev, a
le, če interpretira pravičnost v vsej svoji kompleksnosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-28 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96274</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76728</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15796049</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
