<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Knjiga in film Pastirci kot učni medij pri pouku spoznavanja okolja v 2. razredu</dc:title><dc:creator>Jerman,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spoznavanje okolja</dc:subject><dc:subject>učni medij</dc:subject><dc:subject>film in mediji pri pouku</dc:subject><dc:subject>igrani mladinski film</dc:subject><dc:subject>pastirji</dc:subject><dc:subject>življenje ljudi v preteklosti</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Poučevanje predmeta spoznavanje okolja je učinkovitejše, če spoznavanje učne snovi poteka z aktivno udeležbo otrok. Pestre in raznolike vsebine prispevajo k večji motiviranosti in lažjemu pomnjenu učencev. Film je tisti, ki spodbuja učenčevo doživljanje in miselno aktivnost, zato je hkrati eden izmed pomembnih didaktičnih pripomočkov pri pouku spoznavanja okolja (Šimenc, 1994). Smiselna uopraba filma pri pouku je tudi zato, ker nas spremlja že od malih nog. Učencem lahko z njim prikažemo tudi oddaljene vsebine. Moč filma je tudi v tem, da poveča učenčevo dovzetnost do književnih del (Rugelj, 2006). 
Ker je imela književnost pomembno vlogo pri nastanku filmov ter imata literatura in film vzporedno vlogo, sem želela v raziskavi ugotoviti, kateri od njiju omogoča uspešnejše poučevanje in večje pomnjenje učne snovi. 
V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-eksperimentalna metoda. Prevladujoči kvalitativni pristop je bil kombiniran s kvantitativnim. Način vzorčenja je bil neslučajnostni. Podatke sem pridobila s preizkusom znanja, ki ga je pred izvedbo učne ure in po njej izpolnilo 38 učencev 2. razreda izbrane osnovne šole. Z rezultati raziskave sem želela ugotoviti učinkovitost izbranih učnih metod pri pouku spoznavanja okolja in spodbuditi učitelje k uporabi gibljivk pri pouku. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da tako film kot knjiga kot učni medij pripomoreta k dosegi zastavljenih učnih ciljev. Nekoliko večji vpliv ima pri zapomnitvi film, saj omogoča ne le slušno, temveč tudi vizualno predstavitev podane vsebine. Pridobivanje znanj skozi več čutil namreč omogoča večje pomnjenje. 
Učenci so usvojili vidike življenja ljudi v preteklosti. Po učni uri so bili pri poimenovanju pastirja uspešnejši učenci, poučevani s pomočjo filma. Pravilen odgovor je namreč podalo 94,74 % vprašanih. V skupini, poučevani s pomočjo knjige, pa je podalo pravilen odgovor nekoliko manj učencev, in sicer 78,95 %. Obema skupinama je bilo težje poimenovati pestrno. Pred učno uro te ni nihče pravilno poimenoval, po njej pa v obeh skupinah 47,36 % učencev.  Ob reševanju slikovnih gradiv je bila uspešnejša skupina, poučevana s pomočjo filma. Torej lahko sklepamo, da je razlog za uspeh dodatna vizualna podkrepitev. Malho je na fotografiji prepoznalo in poimenovalo 78,95 %, v skupini, poučevani s pomočjo knjige, pa le 47,37 % vprašanih. Pri poimenovanju listnika je podalo pravilno poimenovanje 73,68 % učencev, poučevanih s pomočjo filma, in 68,42 % učencev, poučevanih s pomočjo knjige. Fotografijo skobca je prepoznalo kar 94,74 % učencev, poučevanih s pomočjo filma, in le 47,37 % učencev, poučevanih s pomočjo knjige. Prehrana pastirjev je bila področje, na katerem sta bili skupini enako uspešni. Vsi učenci so ugotovili, da črn kruh sodi med prehrano pastirjev, 94,47 % učencev obeh skupin je prehrani dodelilo kostanj, 89,47 % krompir. Pri prehrani Terezke, ki je sodila med premožnejši sloj tistega časa, so vsi učenci, poučevani s pomočjo filma, ugotovili, da med njeno prehrano sodijo klobasa in potica, med tem ko je v skupini, poučevani s pomočjo knjige, klobaso kot prehrano premožnejših opredelilo 73,68 %, potico pa 94,74 % vprašanih. Da sodi med prehrano bel kruh, je ugotovilo 94,74 % učencev poučevanih, s pomočjo filma, in 68,42 % učencev, poučevanih s knjigo. Za orehe in hruške se je odločilo 94,74 % učencev, poučevanih s pomočjo filma. Pri učencih, poučevanih s pomočjo knjige, pa 68,42 % za orehe in 73,68 % za hruške. Pri prepoznavanju iger pastirjev je bila nekajkrat uspešnejša skupina, poučevana s pomočjo knjige. Ti so v celoti podali pravilne odgovore o igranju na piščal ter hoji po rokah, za slednjo je pravilen odgovor podalo 94,74 % učencev, skupine poučevane s pomočjo filma, za igranje na piščal pa 84,21 %. Vsi učenci skupine, poučevane s pomočjo filma, so za igro izbrali guganje, igro z murni in ovcami. Učenci, poučevani s pomočjo knjige, pa so se v 84,47 % strinjali, da so se pastirji igrali z ovcami, 68,42 % jih je izbralo igro z murni ter 94,74 % igro na gugalnici. Učenci obeh skupin so bili enotni pri izbiri igre s hoduljami. Pri risanju pastirjevih oblačil je 94,74 % vseh učencev pastirju dodelilo klobuk. Ravno toliko učencev skupine, poučevane s pomočjo filma, je pastirju narisalo hlače z naramnicami, jopič in srajco, med tem ko je hlače z naramnicami pastirju narisalo 84,21 % učencev skupine, poučevane s pomočjo knjige, 89,74 % jih je narisalo jopič in srajco. Cokle ali čižme je pastirju dodelilo 94,74 % učencev, poučevanih s knjigo, ter vsi učenci, poučevani s pomočjo filma. Pri risanju malhe so bili uspešnejši učenci, poučevani s pomočjo filma (89,74 %), med tem ko jo je narisalo le 57,89 % učencev druge skupine. Slednji so bili uspešnejši pri dodelitvi palice (89,47 %), med tem ko je pastirju palico dodelilo 73,68 % učencev, poučevanih ob filmu. Izbira barv je bila tista, ki je v raziskavi pokazala pomen vizualne predstavitve učne snovi. Tokrat so bili ponovno uspešnejši učenci, poučevani s pomočjo filma (89,74 %). 73,68 % učencev, poučevanih ob knjigi, je izbralo ustrezno barvo. Pri splošnih trditvah o preteklosti sta bili skupini v večini enako uspešni. Obe sta se v celoti strinjali o prevozu in šolanju pastirjev. Ravno tako se je v obeh skupinah 73,68 % učencev strinjalo o življenju pastirjev pri tujih družinah. Vsi učenci, poučevani s pomočjo filma, so podali trditev, da so pastirji spali na senu, med tem ko se je s tem strinjalo 94,74 % učencev, poučevanih s pomočjo knjige. Ravno obratni rezultati pa so se pokazali pri trditvi, da so pastirji svoje delo na paši opravljali od jutra pa vse do večera. 
T-preizkus, v predznanju učencev, ni pokazal statistično pomembnih razlik. Po izvedeni učni uri so bili, pri reševanju učnih listov, uspešnejši učenci, poučevani s pomočjo filma.  
Učencem obeh skupin je bil s pomočjo mladinske književnosti, v kateri sta bili uporabljena literatura ter film, uspešno približano življenje ljudi v preteklosti, saj so učenci obeh skupin dosegli zastavljene učne cilje in s svojimi odgovori dokazali razumevanje učne snovi, ki so jo povezali in primerjali tudi s sedanjostjo.</dc:description><dc:publisher>[A. Jerman]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-28 02:47:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96257</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.32.016(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11735881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
