<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VEČNIVOJSKO UPRAVLJANJE IN SODELOVANJE NA PRIMERU OBVLADOVANJA MIGRANTSKEGA VALA NA BALKANSKI POTI</dc:title><dc:creator>Rijavec,	Danila	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>večnivojsko upravljanje</dc:subject><dc:subject>večnivojsko sodelovanje</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>migrantska kriza</dc:subject><dc:subject>krize velikega obsega</dc:subject><dc:subject>krizni menedžment</dc:subject><dc:subject>zahodna balkanska pot</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavlja tematiko večnivojskega upravljanja in sodelovanja na primeru Slovenije in migrantske krize na Zahodni balkanski poti. Namen dela je ugotoviti, ali je bilo večnivojsko upravljanje na primeru kriznega menedžmenta uspešno ter kaj je pripeljalo do njegove uspešnosti oziroma neuspešnosti.
Delo temelji na kvalitativni metodologiji študije primera. V prvem delu s deskriptivno metodo opredeli splošno razvitost večnivojskega upravljanja, v drugem delu pa z analizo virov preuči področje skozi primer največje migrantske krize. Na primeru Slovenije kot preučevanega nacionalnega nivoja s komparativno metodo prikaže pomanjkljivosti sodelovanja z nivoji. Na pomanjkljivostih, ki se skozi raziskovanje prikažejo, delo poda predloge za izboljšanje in reševanje podobnih problematik v prihodnosti.
Magistrsko delo prikaže, da večnivojsko upravljanje na omenjenem primeru ni bilo uspešno, saj je bila smer sprejemanja odločitev večinoma usmerjena od zgoraj navzdol, kar je otežilo vključevanje podnacionalnega nivoja v odločevalski proces. Slaba praksa obvladovanja migrantske krize je imela posledice na širši ravni, saj je na eni strani določene postopke reševanja krize otežila in podaljšala, na drugi pa nečela dvom o skupnosti in njenih temeljnih vrednotah.
Uporabnost dela se kaže tako na praktični kot na znanstveni ravni. Pri praktični ravni se ta kaže kot pomoč vključenim akterjem na različnih nivojih pri reševanju kriz velikega obsega, pri znanstveni ravni pa pri izbiri tematike ter pri izbiri aktualnega primera. Tematika kot taka je v slovenski znanosti še dokaj neomenjena in neraziskana, podobno velja za področje migrantske krize, ki se s svojo veličino ne bo umirila še nekaj časa.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-27 15:24:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96251</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
