<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rezilientnost učiteljev razrednega pouka in njihova pripravljenost za spodbujanje rezilientnosti pri učencih</dc:title><dc:creator>Bon,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rezilientnost</dc:subject><dc:subject>spodbujanje rezilientnosti</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Rezilientnost je lastnost oz. zmožnost posameznika, ki mu omogoča, da se uspešno odziva v zanj težavnih oz. stresnih situacijah. Za učitelje je rezilientnost zelo pomembna, saj ponuja načine in možnosti uspešnega soočanja s stresom, s katerim se vsakodnevno srečujejo. S stresom pa se pogosto srečujejo tudi učenci, zato se morajo tudi učenci naučiti rezilientno odzivati na stresne situacije. K temu jih lahko v veliki meri spodbujajo učitelji, ki lahko del šolskega časa namenijo tudi razvijanju tega področja. Ker rezilientnost učiteljev v slovenskem prostoru še ni raziskana, nas je v pričujočem magistrskem delu zanimalo, kako rezilientni so učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v prvem triletju, in kateri dejavniki vplivajo na njihovo pripravljenost spodbujanja rezilientnosti pri učencih. V raziskavo smo vključili 103 učitelje prvega triletja, ki poučujejo na 16 osnovnih šolah po Sloveniji. Učitelji so izpolnili anketni vprašalnik Lestvice osebnostne prožnosti (rezilientnosti) in Vprašalnik učiteljeve pripravljenosti spodbujanja rezilientnosti pri učencih. Rezultati so pokazali, da učitelji dosegajo visoko stopnjo rezilientnosti, najvišjo stopnjo rezilientnosti so dosegli na področju občutka nadzora nad dogajanjem, sledita ustrezno odzivanje na spremembe in kakovostni medsebojni odnosi ter vztrajnost in občutek lastne kompetentnosti. Manj rezilientni so učitelji na področjih zaupanja vase in načinih spoprijemanja s težavami ter duhovnosti. Analiza rezultatov je pokazala tudi, da ne prihaja do razlik v rezilientnosti učiteljev glede na njihovo dobo poučevanja. V kolikšni meri so učitelji pripravljeni spodbujati rezilientnost, je odvisno od več dejavnikov. Med njimi so učitelji najvišje ocenili podporni odnos do programov spodbujanja rezilientnosti, izpostavili pa so tudi vpliv šolske klime in drugih pogojev na šoli, ki so po ocenah učiteljev ugodni za razvoj rezilientnosti učencev. Manj spodbudne so ugotovitve, da so učitelji sicer pripravljeni spodbujati socialno-čustveni razvoj učencev, a se jim zdi razvoj tega področja manj pomemben od spodbujanja mišljenja. Čeprav se večina učiteljev zaveda vloge, ki jo imajo pri spodbujanju rezilientnosti njihovih učencev, nekateri učitelji odgovornost za razvijanje rezilientnosti prelagajo na starše, spet drugi pa se ne počutijo kompetentne za razvijanje področja rezilientnosti pri učencih. Na podlagi raziskave smo ugotovili tudi, da učitelji, ki so bolj rezilientni, tudi bolj spodbujajo rezilientnost pri učencih.</dc:description><dc:publisher>[B. Bon]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-27 02:51:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96204</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.944.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11734345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
