<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča učiteljev do ustvarjalnega poučevanja matematike v 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Vidervol,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustvarjalnost</dc:subject><dc:description>Ustvarjalnost je mogoče najti na vsakem koraku. Mnenje mnogih ljudi je, da je ravno matematika tista, ki je manj ustvarjalna ali pa je sploh nimajo za ustvarjalno, saj temelji na pravilih in zakonih. Vendar temu ni tako. V magistrskem delu smo našteli in opisali nekaj primerov, ki dokazujejo, da je pouk matematike lahko še kako ustvarjalen in zabaven. 
Tudi poučevanje je ustvarjalni proces. Učitelju omogoča razviti različne pristope za različne učence. Pri tem je vloga učitelja bistvenega pomena, saj je pobudnik za ustvarjalno poučevanje. 
V magistrskem delu smo natančneje opredelili ustvarjalnost. Gre za zelo širok pojem, zato bi ga težko strnili v eno samo definicijo. Opisali smo merila in pogoje, ki so potrebni za ustvarjalnost, pozitivne učinke ustvarjalnega poučevanja ter navedli nekaj težav, zaradi katerih je ustvarjalno poučevanje oteženo.  
V empiričnem delu je prikazana analiza 8 intervjujev z učiteljicami razrednega pouka, ki poučujejo v 5. razredu osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji vključujejo ustvarjalne pristope v pouk matematike v 5. razredu osnovne šole ter kakšna stališča imajo učiteljice 5. razredov do ustvarjalnega poučevanja matematike. 
Rezultati so pokazali, da večina učiteljic poučuje matematiko z internetnimi pripravami, ki jih ponudijo založbe. V njih je nekaj ustvarjalnih nalog, vendar menimo, da poučevanje ni ustvarjalno, saj ne gre za lastne ideje in ustvarjalne pristope učiteljic. Ustvarjalne pristope vključujejo v pouk matematike, vendar jih ne vnašajo v priprave. Ustvarjalnost se pri pouku matematike pojavi tudi spontano, ko sta radovednost učencev ter njihova notranja motivacija glavna pobudnika za odpiranje novih matematičnih problemov. Ugotovili smo tudi, da učiteljeva delovna doba ne vpliva na uporabo ustvarjalnih pristopov, saj so bistvenega pomena občutek samozavesti in kompetentnosti, pozitivne izkušnje matematike iz otroštva, dodatna izobraževanja in usposabljanja ali pa jim je ta predmet osebnostno najbližji. Učiteljice si zelo široko razlagajo pojem ustvarjalnega poučevanja, saj se nanaša na vsa področja človekovega delovanja. Ustvarjalne pristope vključujejo na različne načine, uporabljajo pa predvsem tiste, ki jim najbolj ustrezajo in so jih v preteklosti že preizkusile. Poslužujejo se različnih oblik in metod dela, reševanja besedilnih nalog, reševanje problemov iz vsakdanjega življenja, uporaba različnega didaktičnega materiala in didaktičnih iger. Najpogosteje ga uporabijo, ko ponavljajo ter utrjujejo snov. Predstavljene so tudi priprave, ki so dopolnjene z našimi ustvarjalnimi idejami. Matematika ni najljubši predmet vseh učiteljev, zato smo njihova močna področja medpredmetno povezali z matematično temo, da bi jih spodbudili k ustvarjalnemu poučevanju.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-26 03:04:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95935</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11732041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
