<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj preizkusa znanja za ugotavljanje napačnih razumevanj izbranih kemijskih pojmov pri predmetu Naravoslovje v 7. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Trpin,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slapničar,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>napačna razumevanja izbranih kemijskih pojmov</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je razviti preizkus znanja, s katerim bomo lahko pri učencih pri predmetu Naravoslovje, v 7. razredu osnovne šole, identificirali morebitna napačna razumevanja izbranih kemijskih pojmov.
Poučevanje naravoslovja je kompleksno, predvsem zaradi abstraktnosti naravoslovnih, tudi kemijskih pojmov. Nepravilno predstavljeni abstraktni pojmi lahko pri učencih privedejo do številnih napačnih razumevanj. Raziskave so pokazale, da se pri učencih pojavljajo napačna razumevanja pri naravoslovnih predmetih npr. predmetu kemija in naravoslovje. Pri poučevanju ima pomembno vlogo učitelj, na samo razumevanje učne vsebine, pa tudi posameznik in njegova sposobnost vizualizacije naravoslovnih, tudi kemijskih pojmov. Napačna razumevanja lahko učitelj preverja formativno že med samim poukom z ustnim preverjanjem, lahko pa uporabi v ta namen sestavljene preizkuse znanja. 
Taki preizkusi znanja preverjajo razumevanje izbranih ključnih naravoslovnih pojmov. Ti preizkusi znanja so dvodelni, trodelni ali štiridelni. Sestavljeni so iz nalog izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom, poleg vsebujejo še naloge obrazložitve izbranega odgovora: »Pojasni, zakaj tako misliš?«. S tem se izognemo temu, da bi učenci ugibali pravilne odgovore, saj morajo izbrani odgovor obrazložiti. Poleg takega odgovora pa pri trodelnih in štiridelnih nalogah vprašamo učence po njihovi prepričanosti, da so posamezen del ali celo nalogo pravilno rešili.
V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno poučevanje naravoslovja, katera napačna razumevanja se pojavljajo pri učencih in pa katerim kriterijem – merskim karakteristikam mora ustrezati preizkus znanja, da ga označimo kot dober merski inštrument. V nadaljevanju sledi analiza razvitega preizkusa znanja: (1) težavnosti nalog, (2) objektivnosti, (3) veljavnosti, (4) občutljivosti ter (5) ekonomičnosti preizkusa znanja in ugotavljanje njegove ustreznosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-23 02:57:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95893</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11728969</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
