<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zgodnje poučevanje računalništva z uporabo metode upravljanja objektov v ravnini</dc:title><dc:creator>Luštek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nančovska Šerbec,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgodnje poučevanje računalništva</dc:subject><dc:description>Zmožnost dojemanja in učenja je na najvišji ravni v prvih fazah življenja. Takrat smo najdojemljivejši za učenje novih stvari. Ravno zato stremimo k zgodnjemu poučevanju na različnih področjih, med drugim tudi na področju računalništva. Osrednja tema magistrskega dela je zgodnje poučevanje računalništva z uporabo metode upravljanja objektov v ravnini.
V teoretičnem delu magistrskega dela se bomo osredotočili na teorije o učenju, na katerih temelji sodobno poučevanje računalništva. Izpostavili bomo Piagetovo teorijo, ki predpostavlja aktivno udeležbo posameznika v procesu učenja. Osredotočili se bomo tudi na neopiagetovo teorijo kognitivnega razvoja. Opisali bomo pomen te teorije pri zgodnjem poučevanju računalništva. V nadaljevanju bomo predstavili veščino računalniškega razmišljanja in koncepte, ki jih ta veščina obsega. Predstavili bomo tudi pomembnost zgodnjega poučevanja računalništva, ki ima namreč pomembno vlogo na vseh predmetnih področjih, saj s problemskim pristopom prispeva k razvoju znanj in veščin 21. stoletja.
V empiričnem delu bomo uporabili aktivnosti na karirastem papirju, ki so nastale v okviru diplomskega dela. Karirast papir predstavlja ravnino, po kateri učenci navidezno premikajo objekte od začetka do cilja. Učenci objekte upravljajo s podanimi ukazi. Na podlagi povratnih informacij, dobljenih v sklopu diplomskega dela, smo naredili didaktične spremembe, ki bodo omogočale še večjo učinkovitost izdelanih aktivnosti. Aktivnosti bodo učitelji lahko uporabili pri poučevanju predmeta računalništvo, saj na tem področju primanjkuje primernih gradiv, preko katerih učenci usvajajo zastavljene učne cilje. Učni cilji, ki smo jih izpostavili znotraj magistrskega dela: Učenec zna slediti zaporedju ukazov, Učenec zna dopolniti zaporedje ukazov in Učenec zna poiskati napako v zaporedju ukazov in jo popraviti.
Prenovljene naloge bomo preizkusili pri učencih druge triade osnovne šole. Po izvajanju aktivnosti bomo evalvirali odziv učencev. S tem želimo ugotoviti, kako se učenci lotijo reševanja pripravljenih aktivnosti in kateri pristop privede do uspešnih rezultatov. Prav tako želimo ugotoviti, kako naloge pomagajo pri razvijanju računalniškega razmišljanja: ali učenci preko nalog usvojijo natančno izvajanje ukazov, izboljšajo abstrakcijo in orientacijo ter ali lahko prenesejo pridobljeno znanje na nove problemske situacije.
Pri raziskovanju bomo uporabili različne kvalitativne in kvantitativne metode.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-23 02:57:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95892</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11729225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
