Razlika med površinsko in globinsko geometrijo v slikarstvuAmbrož, Lavra (Avtor) Selan, Jurij (Mentor) zlati rezgeometrijski likikrogkvadratglobinska geometrijapovršinska geometrijaUmetnost že od nekdaj temelji na geometrijskih likih. Najdemo jih še posebej v arhitekturi, vendar pa je geometrija hkrati osnova za vsako risbo, sliko ali kip. Umetnost je tako precej tesno povezana z matematiko. Uporabljajo se števila, še posebej pa geometrija. V slikarstvu se ta uporablja kot podlaga za kompozicijo; najdemo jo v obliki perspektive, zlatega reza, glasbenih razmerij, pravila tretjin ..., lahko pa jo najdemo tudi v obliki geometrijskih likov, kot je krog, trikotnik, kvadrat ali elipsa. Vprašanje, ki se pojavi, pa je, kje se ta geometrija opazi in kje je prikrita. Nekatere slike namreč temeljijo na geometriji, kar se odraža tudi na njihovi površini (npr. Piet Mondrian), druge sicer spet temeljijo na geometriji, a je njihova površinska struktura precej abstraktna (npr. De Kooning), tretje pa so na videz sicer geometrijske, a je njihova osnova nekaj povsem običajnega in negeometrijskega, liki na sliki pa razporejeni popolnoma naključno (npr. Kazimir Malevich). Tako lahko razlikujemo med globinsko in površinsko geometrijo v slikarstvu in tem, kako se neka kompozicijska postavitev, ki jo narekuje globinska geometrija, odraža na površju slike, tj. v obliki površinske geometrije.[L. Ambrož]20172017-09-23 02:56:18Diplomsko delo/naloga95878UDK: 75:514(043.2)COBISS_ID: 11724617sl