<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učenje in igra na prostem v vrtcu</dc:title><dc:creator>Hegedič,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>igra in učenje na prostem</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo proučuje področje igre in učenja na prostem v vrtcu ter v tem okviru predstavlja gozdno pedagogiko kot koncept, ki ima mnogo pozitivnih vplivov na vsa področja otrokovega razvoja. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj tega koncepta skozi nastanek prvih gozdnih šol in vrtcev, ki so umeščeni v naravno okolje in zagotavljajo reden obisk narave v vseh letnih časih. Danes je v gozdnih vrtcih in šolah velik poudarek na konstruktivističnem in izkušenjskem učenju skozi prosto igro. Različne raziskave kažejo, da takšen pristop pozitivno vpliva na otrokovo zdravje, motorični razvoj, kognitivni in čustveno-socialni razvoj ter hkrati tudi na razvoj ekološke zavesti. Predstavljene prednosti so podprte tudi s primerom dobre prakse angleškega gozdnega vrtca Dandelion. 
V Sloveniji otroci - kljub dokazanim pozitivnim učinkom - preživijo manj časa na prostem kot na primer v skandinavskih državah, od koder gozdni vrtci in šole tudi izvirajo. Prav tako pomen bivanja v naravnem okolju v slovenskem Kurikulumu za vrtce (1999) ni posebej poudarjen. Vidni pa so premiki v tej smeri, saj sta bila pred kratkim ustanovljena Inštitut za gozdno pedagogiko ter Mreža gozdnih šol in vrtcev Slovenije, ki skrbita za razvoj gozdne pedagogike pri nas.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, izvedenih na vzorcu 42 vzgojiteljic, ki kažejo, da otroci v povprečju preživijo na prostem sedem ur na teden. Bivanje na prostem je večinoma posvečeno gibalnim dejavnostim, sprehodu in prosti igri, v katero se vzgojitelji pogosto vključujejo z namenom, da bi prepoznali lastnosti otrok in kot kompetentnejši partnerji dvignili igro na višjo raven. Rezultati so prav tako pokazali, da vzgojiteljice čas na prostem najpogosteje organizirajo na vrtčevskem igrišču, redkeje pa se z otroki odpravijo v naravo. Cilj raziskave je bilo tudi preučiti otrokovo doživljanje bivanja na prostem. Rezultati krajšega projekta, 
izvedenega s skupino otrok drugega starostnega obdobja iz Vrtca Tržič, kažejo, da otroci dejavnosti na prostem doživljajo kot razveseljujočo aktivnost, ki jim lahko nudi občutek uspeha in predstavlja nove izzive.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-22 02:52:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95817</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11723081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
