<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje fizikalnih in kemijskih sprememb na treh ravneh predstavitve kemijskih pojmov pri študentih razrednega pouka</dc:title><dc:creator>Bregar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slapničar,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tri ravni predstavitve kemijskega pojma</dc:subject><dc:description>Fizikalne in kemijske spremembe so učne vsebine, ki obravnavajo bistvene kemijske pojme in procese na ravni delcev. Pri razlagi kemijskih pojmov na ravni delcev je zato potrebna uporaba različnih in primernih vizualizacijskih elementov, kot so npr.: (1) slike, (2) fotografije, (3) filmski izseki, (4) 2D ali 3D stacionarne submikroskopske predstavitve, (5) 2D ali 3D dinamične sheme kontaminacije ipd. Učitelji lahko na ta način kemijski pojem razložijo in interpretirajo na treh ravneh predstavitve: (1) makroskopski, (2) submikroskopski in (3) simbolni ravni. Naloga učitelja je ustrezna predstavitev učne vsebine in s tem preprečitev pojavljanja težav pri njihovem razumevanju  in številnih napačnih razumevanjih. Učenci si med tem za vsak kemijski pojem ustvarijo lasten mentalni model,  ki se razvija med njihovo interakcijo z okoljem. Ustrezno interpretirane informacije novih kemijskih pojmov so brez razvitih napačnih razumevanj shranjene v dolgotrajnem spominu le, če jih učeči med seboj sočasno povezuje na treh ravneh predstavitve. Z ustrezno razvitim mentalnim modelom razumejo učenci kemijski pojem v celoti, kar zagotovi trajnejše in kakovostnejše znanje. Učeči na ta način razvija svojo naravoslovno pismenost in pridobiva ustrezno predznanje, na katerem lahko v nadaljnjem izobraževanju uspešno nadgrajuje posamezen naravosloven kot tudi kemijski pojem. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je razumevanje izbranih kemijskih pojmov na treh ravneh predstavitve v povezavi z naslednjimi kemijskimi učnimi vsebinami: (1) agregatna stanja snovi, (2) prehodi med agregatnimi stanji snovi, (3) čista snov, (4) element, (5) spojina, (6) zmes in (7) kemijska reakcija. Poleg tega je bil namen diplomskega dela ugotoviti tudi morebitna napačna razumevanja pri izbranih kemijskih pojmih na vzorcu 81 študentov 1. letnika študijskega programa prve stopnje – razredni pouk. Rezultati kažejo, da imajo študentje pri izbranih kemijskih pojmih razvita napačna razumevanja. 80,2 % študentov ne razume procesa kondenzacije. Delcev v zmesi elementov ne prepozna kar 64,2 % študentov. Največ težav in napačnih razumevanj pa imajo študentje razvitih pri zapisu enačbe kemijske reakcije na podlagi submikroskopske predstavitve delcev. Pri bodočih učiteljih razrednega pouka bi bilo z ustreznimi načini poučevanja nujno odkrivati in odpravljati napačna razumevanja, da bodo lahko učencem pravilno predstavili izbran kemijski pojem.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-22 02:52:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95814</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11722313</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
