<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vedenjski odziv jamskih in površinskih vodnih osličkov (Asellus aquaticus) na vodni tok</dc:title><dc:creator>Dacar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Asellus aquaticus</dc:subject><dc:description>Veliko je vprašanj, kaj vpliva na nastanek novih vrst. Eno je predvsem pojav razlik znotraj določene vrste, kjer se je del izoliral od skupine in nadaljeval svojo evolucijo v smeri nastanka nove vrste. Ena od teh razlik se med površinskimi in jamskimi vodnimi oslički (Asellus aquaticus) kaže kot moč oprijemanja na podlago. 
Ugotavljanje teh razlik je bilo izvedeno s pomočjo metode poskusa, in sicer na jamskih vodnih osličkih iz Planinske jame in Zelških jam ter na površinskih vodnih osličkih iz Ljubljane (okolica Biotehniške fakultete) ter Planinskega polja. S poskusom sem ugotavljala mejne hitrosti toka, pri katerih se vodni oslički ne morejo več obdržati na podlagi. Pri tem sem uporabila v ta namen konstruirano napravo (PVC kanal s sanmi). Na saneh je podlaga iz grobega papirja, na katero se postavi vodnega oslička. Sani se s pomočjo vrvi na eni strani in elastiko na drugi napne in pri določeni dolžini izpusti. Potovanje sani vzdolž naprave simulira vodni tok, hitrost pa določa začetna napetost elastike, ki vleče sani. Nato sem zapisala raztezek elastike, pri katerem se je osebek izpustil od podlage. Po večkratnih ponovitvah sem izračunala povprečne hitrosti vodnega toka ob izpustu osebkov.
Predhodno sem opravila meritve hitrosti potovanja sani brez vodnih osličkov in izrisala grafa hitrosti v odvisnosti od raztezka za šibkejšo in močnejšo elastiko. Rezultate meritev sem predstavila v obliki škatlastega diagrama, razlike v oprijemu med skupinami pa sem preverila s pomočjo ne-parametričnih statističnih testov. Ti so pokazali, da se med površinskimi in jamskimi vodnimi oslički pojavljajo pomembne razlike, znotraj ene in druge skupine pa razlik ni. 
Rezultati so pokazali, da so jamski vodni oslički veliko bolje prilagojeni na oprijemanje podlage ob nenadnih povečanjih hitrosti vodnega toka. Te ugotovitve bodo pomagale pri razumevanju vedenjskih razlik, ki lahko skupaj z drugimi dejavniki evolucije vplivajo na nastajanje novih podzemnih vrst kljub neposredni bližini površinske predniške populacije.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-22 02:52:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95812</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11721801</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
