<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA OMREŽJA OB VGRADNJI PETERSENOVE DUŠILKE V RTP LITIJA</dc:title><dc:creator>MILAR,	JERNEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ažbe,	Valentin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Matlab</dc:subject><dc:subject>Petersenova dušilka</dc:subject><dc:subject>odzivi</dc:subject><dc:subject>simulacije</dc:subject><dc:subject>enopolni zemeljski kratki stik</dc:subject><dc:subject>Fourierova transformacija</dc:subject><dc:subject>nadtokovna zaščita</dc:subject><dc:description>V pričujočem delu je predstavljena vgradnja Petersenove dušilke v RTP Litija, ki je v lasti Elektra Ljubljana, pri čemer je poudarek na analizi odzivov elektroenergetskega sistema preko izračunov in zajetih podatkov. Skozi leta se je način ozemljevanja transformatorjev neprestano spreminjal in vgradnja Petersenove dušilke doprinese nekatere spremembe sistema ter posledično zamenjavo in nadgradnjo nekaterih elementov (prenapetostni odvodniki, nadtokovna zaščita, APV, …). 

V prvem delu teoretičnega izhodišča je obravnavana tuljava s pomočjo klasične analize v Matlabu. Temelj prvega dela je opis PD v RTP Litija, kjer govorimo o karakteristikah, uglaševanju in delovanju regulatorja. 

V drugem delu so predstavljeni izračuni za model transformatorja, ki ga vnesemo v Simulink za primer TR1 in TR Radanja vas. Postopek je dolgotrajen, zato v delo ni vključenih vseh izračunov za posamezen transformator v omrežju. Nadalje je opisana Fourierova transformacija, ki jo uporabimo pri prikazovanju kazalcev direktnega, negativnega in ničnega zaporedja. Poudarek dajemo tudi na izračune parametrov obravnavanega daljnovoda in kablovoda ter polnilnega toka. Drugi del podpoglavij zaključuje nadtokovna zaščita, kjer predstavimo algoritem tokovno neodvisne zakasnjene karakteristike s časovnim stopnjevanjem, ki je uporabljena v izbranem omrežju. 

V zadnjem delu je sestavljen model omrežja v Matlabu (Simulink), kjer so simulirani različni odzivi sistema. Poudarek smo dali odzivom napetosti ob nujni vgradnji prenapetostnih odvodnikov z višjo karakteristiko, vrednosti odziva kompenziranega zemeljskostičnega toka in delovanju nadtokovne zaščite ob vgradnji PD.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 11:44:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95801</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 40123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
