<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA MEDOBČINSKEGA SODELOVANJA IN SKUPNEGA IZVAJANJA LOKALNIH JAVNIH STORITEV V IZBRANIH SLOVENSKIH OBČINAH</dc:title><dc:creator>GODNIČ,	ERIKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Veronika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lokalna samouprava</dc:subject><dc:subject>lokalna skupnost</dc:subject><dc:subject>občina</dc:subject><dc:subject>medobčinsko sodelovanje</dc:subject><dc:subject>javno podjetje</dc:subject><dc:description>V Sloveniji kot majhni državi imamo razmeroma veliko število občin, med katerimi jih je veliko majhnih in finančno nesamostojnih. Tovrstne občine težje financirajo in uresničujejo večje projekte, zato na tem mestu nastopi sodelovanje med njimi, kar je v diplomskem delu tudi podrobneje predstavljeno. Pozornost je namenjena povezovanju oziroma sodelovanju občin, pri čemer je poudarek na prednostih in pomanjkljivostih le-tega. Še posebej je izpostavljen ekonomski vidik prednosti sodelovanja, in sicer doseganja ekonomij obsega, zniževanje stroškov izvajanja storitev in povečanje učinkovitosti izvajanja storitev. Vse skupaj je predstavljeno tudi na konkretnem primeru povezovanja treh goriških občin v primorski regiji, in sicer Občine Miren -Kostanjevica,Občine Šempeter - Vrtojba in Mestne občine Nova Gorica. Primer se nanaša na projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Soče, s katerim so zgradili čistilno napravo ob Vrtojbici (Nova Gorica).
Namen diplomskega dela je seznaniti občine o potencialnih prednostih in pomanjkljivostih sodelovanja in povezovanja med občinami ter le-to prikazati na konkretnem primeru. Na podlagi rezultatov analize se bodo lahko predvsem manjše občine lažje odločile za tovrstne oblike sodelovanja. Rezultati kažejo, da medobčinsko sodelovanje pozitivno vpliva na delovanje oziroma realizacijo projektov v manjših občinah ter da
povečuje učinkovitost zagotavljanja lokalnih javnih služb.
Za pridobitev rezultatov so uporabljene različne raziskovalne metode. V teoretičnem delu je uporabljena analiza sekundarnih virov, v analitičnem delu pa je uporabljena študija primera izbranega medobčinskega sodelovanja, pri čemer je uporabljen tudi intervju.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 08:29:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95788</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13230</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
