Sledovi predacije na lupinah miocenskih polžev in školjk pri Dolenjem Mokrem PoljuČrnigoj, Karin (Avtor) Gale, Luka (Mentor) miocenbadenijcentralna paratetidadolenjskadolenje mokro poljefosilpolžškoljkamehkužecnaticaturritellamurexplenilecizvrtina45°49'45.92'' n15°17'47.10'' eGeološko podlago njiv in travnikov v okolici Dolenjega Mokrega Polja tvorijo srednjemiocenski (badenijski) laporasti apnenci. Po vsakem oranju teh njiv se na površju zbirajo hišice ter kamena jedra polžev in školjk. Na nekaterih vrstah fosilov smo opazili sledove predacije (izvrtine), zato smo se odločili, da le te podrobneje raziščemo in na podlagi njihove oblike skušamo določiti povzročitelja. Zanimala nas je tudi pogostnost navrtanih lupin. Poudarek raziskave je predvsem na polžjih hišicah turitel. V okviru diplomske naloge sem pregledala dve njivi: prva (lokacija A) meri 20 m2, druga (lokacija B) pa 52,5 m2 . S površine sem sistematično pobrala vse fosilne polžje in školjčne lupine ter njihova kamena jedra. Na lokaciji B sem večjo pozornost namenila pobiranju čim bolj celih hišic turitel, na katerih sem kasneje določevala mesto izvrtin na hišicah. Vrstno sestavo združbe sem določila s primerjavo favne v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Določila sem 12 različnih vrst, najpogostejša med njimi pa je Turritella turris. Za določanje vrst plenilcev sem izbrane primerke pregledala na vrstičnem elektronskem mikroskopu. Na koncu sem dobljene rezultate primerjala s položajem in obliko izvrtin pri recentnih turitelah. Ugotovila sem, da so bili najpogostejši plenilci turitel naticidni polži, del izvrtin pa pripada tudi muricidam, čeprav fosilnih ostankov le-teh na terenu nisem našla. Najpogosteje je navrtan osrednji del hišice, in sicer med četrtim in sedmim zavojem. Prav tako so tudi recentne turitele večinoma navrtane na osrednjem delu lupine. V primerjavi z recentnimi turitelami so razlike vidne v debelini lupine, v velikosti hišic ter reliefu lupine.20172017-09-21 08:26:41Diplomsko delo/naloga95781VisID: 57402COBISS_ID: 1356126sl