<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osip med mladimi slovenskimi tekači in tekačicami v atletiki</dc:title><dc:creator>Verbošt,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škof,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>atletika</dc:subject><dc:subject>tekači</dc:subject><dc:subject>osip pionirjev</dc:subject><dc:subject>tekmovalni šport mladih</dc:subject><dc:subject>razvoj talentov</dc:subject><dc:subject>problemi zgodnje specializacije</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Vse zgodnejše ozko usmerjanje otrok v tekmovalni šport (zgodnja specializacija) lahko vodi v predčasno zaključitev športne kariere (osip), še preden posameznik doseže lasten potencial v članskem tekmovalnem športu.

Namen diplomskega dela je obravnava problematike osipa mladih športnikov v tekmovalnem športu otrok in mladine. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo osipa med mladimi slovenskimi perspektivnimi tekači ter ugotoviti, koliko pionirjev uspe doseči vidnejše rezultate med člani na nacionalni in mednarodni ravni. Želeli smo preveriti: (1) ali prihaja do razlik v velikosti osipa med starostno skupino pionirji (starost do 15 let) in mlajšimi pionirji (od 11 do 13 let); (2) ali prihaja do razlik v velikosti osipa med obema spoloma; (3) ali se delež v uspešnosti v članski kategoriji razlikuje glede na uspešnost/rezultate posameznikov v pionirski kategoriji.

S pregledom pionirskih tablic od leta 1993 do 2011, kjer smo vsako leto za vsako disciplino od 400 m do 10.000 m vzeli 15 najboljših pionirjev, smo dobili vzorec A, ki je zajemal 1731 različnih rezultatov. Na osnovi tega vzorca smo s postopkom filtracije (izločitev posameznikov, ki so se pojavljali večkrat v različnih letih in/ali disciplinah) oblikovali tri različne vzorce. Vzorec B vključuje vsakega posameznika le enkrat; vzorec C pionirje, stare 11-13 let, ki so dosegali kriterije izbora v vzorec A; vzorec D najuspešnejše pionirje in pionirke (10 najboljših v celotnem obdobju izbora za posamezno disciplino). Statistično pomembnost razlik med skupinami smo preverjali z izračunom hi-kvadrat testa.

Rezultati raziskave kažejo: (1) Stopnja osipa pionirjev (vzorec B) v tekih na srednje in dolge proge znaša 75 % , v stopnji osipa med vzorci prihaja do statistično značilnih razlik (p ≤ 0,001). Osip med tistimi, ki so bili zelo uspešni že v starosti 11-13 let (vzorec C), znaša 80,1 %, med najbolj elitnimi mladimi tekači (vzorec D) 61,5 %, med tekačicami 49,1 %. (2) V velikosti osipa med spoloma (vzorec D) ni statistično značilnih razlik in tudi ne v deležu najuspešnejših pionirjev oz. pionirk, ki so se uvrstili na velika mednarodna tekmovanja v članski kategoriji. (3) Uspešnost pionirjev glede na mesto v pionirskih tablicah je statistično značilno povezana z uspešnostjo razvoja članske kariere ter z uspešnostjo na nacionalni in mednarodni ravni.

Zgodnja specializacija in izgorelost sta zagotovo pomembna razloga velikega osipa med mladimi slovenskimi tekači. Zato je nujno, da se atletski delavci in trenerji zavedajo pomembnosti in povezanosti te problematike ter mladim športnikom omogočajo primerno pot razvoja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 08:23:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95761</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19202</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5282737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
