Možnosti in omejitve uporabe podatkov o zemeljskih plazovih pri opredelitvi varovalnih gozdovŠuštar, Črt (Avtor) Kobal, Milan (Mentor) zemeljski plazovivarovalni gozdtalni dejavnikikataster zemeljskih plazovpedološka kartaUgotavljali smo, kako so upoštevani zemeljski plazovi (baza Uprave RS za zaščito in reševanje) pri opredeljevanju varovalnih gozdov v Sloveniji. S pomočjo omenjene baze smo analizirali tudi, kako različni talni dejavniki (talni tip, globina, organska snov, tekstura, talno število in efektivna poljska kapaciteta (EPK)) ter raba tal (gozd/negozd) vplivajo na pojavljanje plazov. Sloje smo analizirali v GIS programskem okolju. Ugotovili smo, da plazovi pri dosedanji opredelitvi varovalnih gozdov niso ustrezno upoštevani, saj se je v varovalnih gozdovih (39,7 % površine gozda) pojavilo 48,8 % vseh plazov v gozdovih. Na osnovi statističnega χ2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh globine 0–70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na talno število na tleh z vrednostmi 41–60 in 71-80, glede na EPK pa v srednjem razredu (80–150 mm). Prav tako smo ugotovili, da so razlike med pojavljanjem plazov v gozdovih in izven gozdov glede na razrede vseh analiziranih talnih dejavnikov statistično značilne. Predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov v prihodnje. Te bi predstavljale osnovo za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred plazovi.[Č. Šuštar]20172017-09-21 07:58:34Magistrsko delo/naloga95738UDK: 630*11+630*93(497.4)(043.2)=163.6VisID: 144712COBISS_ID: 4872358sl