Vsebnost, lokalizacija in vezavne oblike železa v zrnih različnih sort pšeniceHosta, Natalija (Avtor) Vogel Mikuš, Katarina (Mentor) Arčon, Iztok (Komentor) železo/pšenica/vsebnost/lokalizacija/vezavne oblike/fortifikacija/rentgenske analitske metodeV magistrskem delu smo določali koncentracije Fe v zrnju različnih sort pšenice, določili njegova mesta akumulacije ter vezavne oblike. Koncentracije Fe smo določali s standardno rentgensko fluorescenčno spektrometrijo, z mikro-rentgensko fluorescenčno spektrometrijo smo lokalizirali Fe na tkivnem nivoju v zrnu, z mikro-rentgensko absorpcijsko spektrometrijo pa smo določili vezavne oblike Fe v celotnem zrnu in v posameznih tkivih zrna. Pričakovano so se sorte razlikovale po vsebnosti Fe. Največ ga je vsebovala sorta Super žitarka. Fe spojine, ki so ustrezale izmerjenim spektrom naših vzorcev, so bile pri vseh sortah enake: Fe2+ fitat, Fe3+ fitat in Fe3+ citrat. Tudi njihovi deleži, so bili pri vseh sortah primerljivi, z izjemo sorte Katarina, ki je vsebovala več Fe2+ fitata in manj Fe3+ citrata od ostalih sort, kar kaže na slabšo biodostopnost Fe pri omenjeni sorti. S Fe so najbolj bogata tkiva zrna: perikarp, nucleus in alevron. Perikarp ne vsebuje Fe3+ fitata, kar vpliva na večjo biorazpoložljivost Fe za rastline. Izstopa tudi embrio, kjer je bila povečana vsebnost Fe3+ citrata glede na Fe3+ fitat v primerjavi z ostalimi tkivi. Otrobi so pomemben vir Fe, vendar se v predelavi za prehrambene namene izgubijo. Njihova uporaba bi pomenila pomemben korak v smeri biofortifikacije živil.20172017-09-21 07:58:08Magistrsko delo/naloga95726VisID: 144697sl