<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehranjevalni vzorci, raba prostora in ekološke značilnosti kotišča porodniške kolonije navadnega netopirja (Myotis myotis) v cerkvi v Spodnji Polskavi</dc:title><dc:creator>Zamolo,	Aja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Hubert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehranjevalni vzorci</dc:subject><dc:subject>raba prostora</dc:subject><dc:subject>ekološke značilnosti</dc:subject><dc:subject>radiotelemetrično spremljanje</dc:subject><dc:subject>navadni netopir</dc:subject><dc:subject>Myotis myotis</dc:subject><dc:subject>vzhodna Slovenija</dc:subject><dc:description>Navadnega netopirja (Myotis myotis) v Sloveniji najbolj ogroža uničevanje kotišč, medtem ko so ostali dejavniki, slabo poznani. Za analizo stanja vrste na nekem območju je ključno poznavanje populacijskega trenda. Eden izmed pomembnih, a pogosto spregledanih dejavnikov, ki vpliva na populacijsko dinamiko, je razpoložljivost prehranjevalnih habitatov. Z radiotelemetričnim spremljanjem navadnih netopirjev iz zatočišča v cerkvi sv. Štefana na Spodnji Polskavi smo skušali določiti vzorce v izbiri prehranjevališč navadnih netopirjev glede na rabo tal v okolici zatočišča. Hkrati smo spremljali mikroklimatske lastnosti samega kotišča s pomočjo avtomatskih beležnikov temperature in relativne vlage ter ugotavljali druge splošne značilnosti kotišča. Razlike med pričakovano in dejansko rabo tal so bile statistično značilne, kar kaže na selektivno izbiro prehranjevalnih habitatov, predvsem gozda. S tem smo potrdili hipotezo, da bo prednostno prehranjevalno območje netopirjev v listopadnih gozdovih z malo podrasti. Na primeru šestih spremljanih netopirjev je bil na prehranjevališčih najpogostejši gozd (40 %), sledile so njive (35,9 %) in trajni travniki (13,8 %). Gozd je bil v 67 % prehranjevališč prevladujoč habitatni tip, od teh je v devetih primerih predstavljal več kot 50 % površine prehranjevališča. S spremljanjem mikroklimatskih razmer smo potrdili hipotezo, da temperaturne razmere kotišča sicer sledijo zunanjim spremembam, vendar je kotišče značilno toplejše. Zbrani podatki predstavljajo dobro izhodišče za oblikovanje smernic za upravljanje tako z zatočiščem kot njegovo okolico.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-09-21 07:58:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95725</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 144698</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4482383</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
